Če bi se ledenik Thwaites na Antarktiki sesul, bi se globalna morska gladina dvignila za 65 cm

Britanski znanstveniki so v skrbeh: velikanski antarktični ledenik Thwaites, ki se pospešeno tali, bi lahko dvignil globalno morsko gladino za 65 centimetrov, če bi se nenadoma podrl, zaradi česar bi se ogromna območja kopna znašla pod vodo. Nič čudnega torej, da mu pravijo tudi Ledenik sodnega dne.

Člani raziskovalnega centra British Antarctic Survey (BAS) na Antarktiki so s podvodnimi roboti izvedli nove meritve ledenika, ki je po površini velik skoraj kot Britanija, na več mestih pa je debel po dva kilometra, piše britanski Daily Mail. Njihovi podatki kažejo, da bi lahko Thwaites in večji del ledene plošče Zahodne Antarktike v celoti izginila do 23. stoletja.

Prejšnje študije so pokazale, da se je količina staljenega ledu, ki odteka v morje s Thwaitesa in sosednjih ledenikov, od 90. let 20. stoletja do prvega desetletja novega tisočletja več kot podvojila. Še več, širša regija, imenovana Amundsen Sea Embayment, je vzrok za kar osem odstotkov trenutnega dvigovanja morske gladine, ki znaša 4,6 mm/leto.

Kakor je povedal pomorski geofizik pri BAS Rob Larter, »obstaja enotno mnenje, da se bo umik Thwaitesovega ledenika pospešil nekje v naslednjem stoletju. Umikal se je več kot 80 let, v zadnjih 30 letih pa je precej pospešil; naše ugotovitve kažejo, da se bo umikal dlje in še hitreje.«

»Najnovejši računalniški modeli napovedujejo nenehno izgubljanje ledu, ki se bo pospešilo v 22. stoletju in bi lahko povzročilo obsežno sesutje ledene plošče Zahodne Antarktike v 23. stoletju,« se strinja dr. Ted Scambos, ameriški znanstveni koordinator ITGC in glaciolog na Univerzi v Koloradu.

In če se sesuje celotna ledena plošča Zahodne Antarktike, se bo gladina morja po svetu dvignila za kar 3,3 metra. To bi prizadelo na stotine milijonov ljudi v obalnih pokrajinah od Bangladeša do nižinskih pacifiških otokov, od New Yorka do Londona.

Ukrepanje je nujno

Raziskovalci zato pozivajo k nujnim ukrepom za omejitev izpustov toplogrednih plinov, enega glavnih dejavnikov globalnega segrevanja. »Takojšnje in trajno podnebno posredovanje bo imelo pozitiven učinek, vendar z zakasnitvijo, še posebno pri zmanjševanju dovajanja tople globokomorske vode, ki je glavno gonilo umika ledenikov,« pravi dr. Scambos. Kakor dodaja, se bo število poplav zaradi plimovanja ob vzhodni obali ZDA in v Mehiškem zalivu bistveno povečalo, in to že na podlagi konservativne ocene predvidenega dviga morske gladine.

Do leta 2030 naj bi več kot polovica od 52 proučevanih skupnosti v povprečju doživela najmanj 24 plimskih poplav na leto; v 20 krajih naj bi se število poplav najmanj potrojilo. Ameriški znanstveniki predvidevajo, da se bo število poplav najbolj povečalo na obali srednjega Atlantika. Kraji, kot so Annapolis, Maryland, pa tudi Washington, lahko pričakujejo več kot 150 plimskih poplav na leto, več krajev v New Jerseyju pa okoli 80.