Celo okrasne rastline imajo slabe sosede
Vse zelenjadnice pa tudi dišavnice ne morejo uspešno sobivati, zato je treba pri načrtovanju gredic, če želimo obilen pridelek, upoštevati dobre in slabe sosede, enako velja tudi za okrasne rastline.
Običajno ni priporočljivo blizu skupaj saditi rastlin, ki potrebujejo povsem drugačne razmere za rast, pa tudi tistih, ki potrebujejo veliko enakih hranil, v tem primeru bo namreč ena vrsta iz zemlje počrpala večino njih in druga bo ostala lačna. Če je le mogoče, ne sadimo skupaj praproti in epimediuma, čeprav obe rastlini najbolje uspevata v senci. Imata pa tudi to skupno lastnost, da se močno razrasteta, zato obe potrebujeta veliko prostora, če ju posadimo preblizu skupaj, pa se bosta začeli zanj boriti in le ena bo na koncu zmagala.
Tudi geranije in vodenke se ne razumejo prav dobro, čeprav so njuni cvetovi podobnih odtenkov in se na pogled lepo podata ena k drugi. Sta si pa različni v eni bistveni potrebi – svetlobi. Geranije obožujejo sonce, vodenke pa senco. Če jih bomo posadili skupaj, da bi dosegli estetsko privlačno gredico, lepota ne bo dolgo trajala. Še ena priljubljena, a neposrečena kombinacija so petunija in begonije, saj ene obožujejo, druge pa sovražijo močno svetlobo.
Če ena potrebuje veliko vode, tista v njeni bližini pa vlage ne mara, bo ena prej ali slej propadla.
Poiščimo pravo kombinacijo
Japonska medvejka je čudovita grmovnica s temno rožnatimi cvetovi, ki jo mnogi sadijo kot živo mejo. Cveti od maja pa vse do julija, da bi zrasla čim bolj bujna in nas razveseljevala s čim več cvetovi, pa ji priskrbimo vlažna in rodovitna tla. Ker ima medvejka močno razvejane korenine, ob njo raje ne sadimo vrtnic, saj bodo slednje ostale brez hranil, ki jih bo posrkala medvejka. Za družbo ji raje namenimo okrasne rastline, ki dobro uspevajo v manj rodovitnih tleh, ali tiste s plitvimi koreninami, obenem pa pazimo, da imajo tudi one rade vlažna tla. Takšne so denimo hoste in ščitniki. Kombinacija žive meje in nižjih rastlin je sicer odlična za ustvarjanje dimenzije v okrasnem vrtu, zato se je vredno potruditi in najti pravo.
Poglavje zase pa je oreh. To mogočno drevo si radi omislijo ljubitelji njegovih jedrc, ki imajo okrog hiše prostora na pretek in bi radi poskrbeli za dovolj sence ter nekaj, kar bodo občudovale tudi naslednje generacije. Oreh lahko raste in uspeva tudi sto in več let, toda v njegovi bližini ne bo uspevalo dosti drugih rastlin. Navadni oreh namreč vsebuje snov juglon, najdemo jo prav v vseh njenih delih, še posebno veliko pa je je v popkih, lupinah in koreninah, in je strupena za druge rastline. Ko pridejo z njo v stik, začnejo veneti in na koncu propadejo.
