Češnja šolski abrahamovki v čast, jesen z novimi skrbmi
Minuli mesec smo z osrednjo slovesnostjo praznovali 50 let delovanja šole. Zadali smo si cilj, da bomo praznovali celo leto. Slavnostna proslava je imela globok pomen in globoko sporočilo: že 50 let izvajamo prilagojen program oz. šolanje za otroke s posebnimi potrebami. To poteka na celotnem območju Bele krajine, za vse tri občine,« nam uvodoma ponosno pove Klavdija Žalec Štrekelj, v. d. ravnateljice na Osnovni šoli Milke Šobar - Nataše. Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda je Občina Črnomelj, soustanoviteljici pa Občina Semič in Občina Metlika. Šola leži ob vznožju hriba v središču Črnomlja. Ime je dobila po partizanki, narodni herojinji Milki Šobar - Nataši. Zgrajena je bila leta 1970. Obiskujejo jo učenci s posebnimi potrebami – otroci z lažjimi, zmernimi in težjimi motnjami v duševnem in gibalnem razvoju z območja Bele krajine.
81 otrok v dveh programih
»Meni se zdi zelo pomembno, da Bela krajina premore tako ustanovo. Že tako ali tako so otroci prikrajšani na več področjih. To stanje se sedaj popravlja, bolj se ozavešča, ljudje pa se tudi zavedajo samega pomena šole. Je pa tudi res, če kraj ne bi imel tega, bi morali otroci bivati nekje in tam hoditi v šolo ali se še dlje voziti, kar bi jih prikrajšalo za čas doma z družino,« pove sogovornica. Danes imajo vpisanih 81 otrok, izvajajo pa dva izobraževalna programa: nižji izobrazbeni standard, ta program obiskujejo učenci od 1. do 9. razreda, in posebni program vzgoje in izobraževanja.
»Nižji izobrazbeni standard je t. i. šolski program, kjer imamo predmete kot na ostalih osnovnih šolah. V posebnem programu, ki ga obiskujejo učenci z zmerno, težjo ali težko motnjo, pa je bolj poudarek na tem, da postanejo učenci samostojni in razvijajo svoje sposobnosti vsak v svojem tempu. Ta program je prilagojen vsakemu posamezniku posebej,« pojasni Klavdija Žalec Štrekelj, ki se tako kot vsi v šolstvu spopada s kadrovskimi izzivi. »Čuti se pomanjkanje kadra, še posebno pa manjka specialnih pedagogov. Zaposlujemo tudi druge profile. Vsako leto se borimo, da dobimo učitelje, iščemo specialne pedagoge, ki jih ni. To je problem celotne Slovenije, ne le nas,« priznava ravnateljica, ki je vesela, ker je šola sprejeta v okolju. Tudi zavoljo ljudi, kot je Andrej Sever.
Zahvala in darilo
Dolgoletnega prijatelja in dobrotnika Andreja so v sredo povabili v svojo sredino. Pripravili so kratek kulturni program, s katerim so se Andreju zahvalili za vsa dobra dela, ki jih je v teh letih storil za blaginjo učencev in šole. »Andrej Sever je namreč skozi dolgoletno sodelovanje predstavljal naše delo in izdelke naših učencev v mnogih tujih državah v sklopu čebelarskih kongresov, tuje diplomate pa je pripeljal tudi v Črnomelj, da so si lahko v živo ogledali delo in življenje na šoli. Bil je pobudnik in akter mnogih dobrodelnih akcij za opremo šole – pleskanje fasade, oprema gospodinjske učilnice, oprema multisenzorne sobe, sajenje sadnih dreves ob šoli …– in drugih donacij, kot so športna oprema in oblačila, tablice, didaktični pripomočki. Kot čebelar je sodeloval na mnogih tradicionalnih slovenskih zajtrkih na šoli, nepogrešljiv je kot vsakoletni pomočnik dedka Mraza na šolski prireditvi ob zaključku leta. Gospodu Severju se zahvaljujemo za njegovo prijateljstvo in mu želimo, da bomo kmalu vsi skupaj 'rabutali' sadove naše češnje,« so se v šoli zahvali Andreju, ki je bil vidno ganjen.
V spomin na ta dan, v spomin na abrahama, ki ga šola slavi, so skupaj na šolskem vrtu posadili sadiko češnje, ki jo je Sever podaril šoli ob jubileju. Poimenovali so jo češnja prijateljstva. »Tako kot ste vi rasli, sem jaz rasel z vami. Ponosen sem na vse učenke in učence, ki ste danes tu, in vse, ki so to šolanje končali. Hvaležen sem vsem pedagoškim delavcem, ki skrbite za te otroke ali pa ste to počeli v preteklosti. Vedno znova se rad vračam med vas in poskušam pomagati po najboljših močeh,« je povedal Sever.
Praznovanje v šoli se bo, kot rečeno v uvodu, nadaljevalo. Z novim šolskim letom pa trkajo na vrata nove skrbi, novi izzivi: v prostorih nekdanjega dijaškega doma bo kmalu premalo prostora za vse.
