Ciril in Metod, apostola Slovanov in sozavetnika Evrope
Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov. Bila sta rodna brata, po rodu Grka, doma iz Soluna, mesta, v okolici katerega so se naselili Slovani, zato ni čudno, da sta dobro znala slovanski jezik. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši Mihael (rojen leta 815 ali 820) se je že zgodaj odločil za redovništvo in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin (rojen leta 827 ali 828) je bil knjižničar, poleg tega je na carigrajski visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot Konstantin Filozof; ime Ciril je dobil šele pozneje. Po očetovi smrti ga je k sebi v Carigrad vzel očetov prijatelj Teoktist; tam je obiskoval dvorno visoko šolo. Ponujali so mu imenitne službe, a je postal duhovnik in šel k bratu Metodu v samostan na goro Olimp.
Oznanilo v slovanskem jeziku
Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit v južno Rusijo k Hazarom, ki so jih hoteli Judje in Saraceni pridobiti za svojo vero. Poslanstvo jima je uspelo. Tam sta našla tudi kosti papeža sv. Klementa, ki je okoli leta 100 umrl v pregnanstvu na Krimu. Na prošnjo moravskega kneza Rastislava sta šla misijonarit med Slovane. Na Velikomoravskem sta od leta 863 širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, imenovano glagolica – po stari slovanski besedi glagolati (govoriti). S tem pa sta se zamerila nemško govoreči duhovščini, ki je protestirala pri papežu, češ da so sveti samo trije jeziki – hebrejščina, grščina in latinščina – in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so tedaj preprosto imenovali slovanski jezik, danes pa mu pravimo stara cerkvena slovanščina.
Po treh letih na Moravskem sta odšla v Spodnjo Panonijo, kjer sta živela nekaj časa na dvoru kneza Koclja. Nato sta šla v Benetke, kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Zatem sta odpotovala v Rim, kjer ju je podprl papež Hadrijan II., ki je tudi sam imel težave z nemško duhovščino.
Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so tedaj preprosto imenovali slovanski jezik, danes pa mu pravimo stara cerkvena slovanščina.
Smrt Cirila in Metoda
V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan. Kmalu zatem (leta 869) je umrl, papež pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda nazaj h knezu Koclju. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta 873 je papež dosegel, da so ga izpustili, a pod pogojem, da ne sme nadaljevati slovanskega bogoslužja. Metod tega ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. Papež Janez VIII. je leta 880 potrdil slovansko bogoslužje.
Po Metodovi smrti leta 885 so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje Makedonije in Bolgarije so zaradi vpliva grške pisave namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje Hrvaške in Slovenije pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici vse do 19. ali celo do 20. stoletja.
Sveta Ciril in Metod sta posebno simbolično moč izžarevala v času narodnega preporoda na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena številna društva z njunima imenoma. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na Celovškem polju, danes v občini Štalenska gora.
God svetih bratov Cirila in Metoda je 5. julija po katoliškem oziroma 11. maja po pravoslavnem koledarju. Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V Sloveniji jima je posvečenih šest cerkva. Celovška slovenska fara še danes nosi njuno ime, prav tako Ciril-Metodov trg ob ljubljanski škofiji in stolnici.
