Črevesje je zrcalo našega počutja in navad
Črevesje ima poleg prebave hrane številne druge pomembne naloge. Skrbi za absorpcijo hranil, ki mora delovati nemoteno, sicer telo ne pridobi dovolj energije za delovanje. Črevesju mnogi pravijo tudi drugi možgani, saj je tam od 100 do 500 milijonov nevronov, skoraj petkrat toliko kot v hrbtenjači; črevesje tako možganom posreduje številne pomembne informacije, poleg tega pa tudi možgani delujejo nanj.
V njem nastaja tudi večina kemijskih prenašalcev oziroma nevrotransmiterjev, med najpomembnejšimi so serotonin, ki prinaša občutek sreče, dopamin, ki nas spodbuja in prinaša zadovoljstvo, in GABA, γy-aminomaslena kislina, ki skrbi za umirjenost. Po drugi strani prebavne težave prinašajo nelagodje in slabo počutje, dolgotrajne celo tesnobo in depresijo. Ne pozabimo, črevesje je tudi izrednega pomena za ustrezno delovanje imunskega sistema in pravočasnega imunskega odziva, številne študije dokazujejo, da nekatere avtoimunske bolezni izvirajo tudi iz črevesja.
Dolgotrajna driska
»Naše črevesje je zdravo, ko redno odvajamo blato, ko v njem ne zaznavamo nobenih bolečin, napihnjenosti, zaprtja, driske, vetrov, sprememb videza blata, prisotnosti krvi ali sluzi v blatu, kislega refluksa, slabega duševnega zdravja in težav s kožo. Če opazite katerega izmed naštetih simptomov, vam priporočamo obisk zdravnika,« opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Najpogostejše težave s črevesjem so driska, zaprtje, napenjanje in bolečine v trebuhu, pogost je tudi občutek nepopolne izpraznitve črevesja.
Črevesju mnogi pravijo tudi drugi možgani, saj je tam od 100 do 500 milijonov nevronov.
»Drisko glede na čas trajanja razdelimo na akutno in kronično. O akutni driski, ko traja manj kot štiri tedne in je v večini primerov posledica okužbe. Pri bakterijski ali virusni okužbi driska običajno mine v enem tednu. Redkejši vzroki za akutno drisko so zastrupitev s hrano, alergija na hrano in nekatera zdravila. O kronični driski pa govorimo, kadar traja več kot štiri tedne in je ne povzročajo okužbe. Kronična driska je lahko posledica motnje v absorpciji hranil (celiakija, intoleranca na laktozo) ali v presnovi hranil (nezadostno izločanje presnovnih encimov trebušne slinavke). Ta se pojavi tudi pri vnetjih črevesja, kot so crohnova bolezen, ulcerozni kolitis in mikroskopski kolitis. Lahko je znak sistemskih obolenj, kot je povečano delovanje ščitnice (hipertireoza), lahko pa se izrazi tudi pri raku debelega črevesa in danke.«
Pogostost zaprtja se povečuje s starostjo, a pozor, zaprtje ni posledica staranja: po 65. letu je pogostejše zaradi spremljajočih bolezni, slabše gibljivosti in morebitnih zdravil ter manjšega vnosa vlaknin, tekočine in kalorij. »Zaprtje povzročajo tudi oslabljene trebušne mišice in mišice medeničnega dna. Lahko ga preprečimo s povečanim vnosom vlaknin (otrobi, indijski trpotec, sadje, zelenjava), z vzpostavitvijo rutine, ki spodbuja normalno črevesno delovanje (npr. odvajanje po zajtrku ali kosilu), dovolj tekočine in gibanje. Pri starejših je potrebna previdnost pri uživanju tekočin in telesni dejavnosti zaradi spremljajočih bolezni srca in ledvic. Zdravila, ki povzročajo zaprtje, lahko zamenjamo z drugimi zdravili ali pa odmerke zmanjšamo,« pojasnjuje sogovornica.
Vsakodnevna skrb
V Sloveniji smo pred 15 leti uvedli presejalni program Svit, po podatkih Registra raka pa se je po njegovi zaslugi zmanjšalo število novih primerov raka debelega črevesa in danke, ki je trenutno peti najpogosteje odkriti rak pri nas in ne več drugi. Svit pri navidezno zdravih osebah v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledi prikrite krvavitve. Od začetka delovanja programa v letu 2009 do konca leta 2023 so v laboratoriju analizirali več kot 2,306.000 kompletov vzorcev blata, v pooblaščenih centrih pa pri udeležencih s pozitivnim presejalnim testom opravili več kot 136.280 kolonoskopij, poročajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Odkrili so 4100 primerov raka debelega črevesa in danke, pri več kot 31.700 ljudeh pa so odstranili predrakave spremembe.
4100
odkritih primerov raka debelega črevesa in danke
Cilj programa je doseči 70-odstotno odzivnost na vabila in k sodelovanju spodbuditi predvsem moške, pri katerih je odziv za 11 odstotkov slabši kakor pri ženskah. Kot poudarjajo strokovnjaki, lahko zgodaj odkrito bolezen uspešno zdravimo, z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb pa celo preprečimo.
Poleg sodelovanja v presejalnem programu pa lahko za črevesje veliko naredimo z vsakodnevnimi zdravimi navadami, še sklene predsednica lekarniške zbornice in svetuje: »Uživajte vlaknine. Na splošno se priporoča uživanje 20–35 g vlaknin na dan. Najdemo jih v živilih rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava in polnozrnata živila. Popijte zadostne količine vode ali nesladkanega čaja, od 1,5 do 2,5 litra na dan. Obvladujte stres. Kakovosten spanec, tehnike sproščanja, narava, dihalne vaje, nekatera dopolnila najbolj pomagajo nadzorovati ter umiriti stres. Tako pozitivno vplivate na delovanje prebave.«
