Cvetovi perzijske zlatice spominjajo na vrtnice ali potonike
Vsak ljubitelj rož bi moral imeti na vrtu ali v okrasnem loncu tudi perzijske zlatice oz. ranunkule, kot jim rečemo, čudovite gomoljnice, katerih cvetovi, ki spominjajo na vrtnice ali polnocvetne potonike, se odlično obnesejo kot rezano cvetje v šopkih in aranžmajih. Ni torej naključje, da so postale tako priljubljene.
Sadimo jih lahko jeseni, za pomladne cvetove, ali spomladi, v tem primeru nas bodo s svojimi prelepimi barvami razvajale v drugi polovici poletja. Potrebujejo dobro odcedna, hranljiva tla, če sadimo spomladi, moramo biti pozorni, da niso zamrznjena. Obožujejo sončna mesta.
Gomoljčke v obliki prstov, ki jih dobimo pri specializiranih prodajalcih čebulic, z nekaj sreče tudi v vrtnarskih centrih, pred saditvijo za od 3 do 4 ure namočimo v vodo sobne temperature, saj so v fazi mirovanja; lahko jih damo v vedro, idealno je, da vodo vsako uro zamenjamo. Opazili bomo, da bodo gomolji nabreknili oz. skoraj podvojili svojo velikost. Časa ne smemo preveč prekoračiti, da ne spodbudimo gnitja. Strokovnjaki povedo, da bodo tako nakaljeni gomolji rastlini omogočili hitrejši razvoj, zacvetele naj bi do tri tedne prej kot ranunkule iz nenamočenih gomoljev.
Gomoljčke v obliki prstov pred saditvijo za nekaj ur namočimo v vodo sobne temperature.
Dolgo v vazi
Lahko jih damo neposredno na gredico, a jih ne smemo preveč zaliti, najbolje bi bilo, da jim namenimo pokrit predel, tunel, lahko pa jih, kot priporočajo vrtnarji, najprej posadimo v lončke in jih pozneje presadimo, na gredo ali v večji lonec. Vzamemo plitvo posodo, denimo odsluženj pladenj, in ga napolnimo z rahlo navlaženim substratom za rože. Namočene gomolje vanj položimo z izrastki navzdol; lahko jih damo zelo skupaj, saj jih bomo kmalu presadili. Prekrijemo s tanko plastjo substrata. Postavimo v suh, temen in hladen prostor, denimo v neogrevano klet ali na hodnik, in preverjamo, ali so vidni morebitni znaki gnilobe; nagnite in plesnive gomolje seveda zavržemo. Po dveh ali treh tednih bodo gomolji razvili korenine, opazili bomo prve poganjke; posadimo jih na vrt. Damo jih 5 cm globoko in okoli 20 cm narazen, če vremenoslovci napovedujejo zmrzal, jih pokrijemo z vrtno kopreno, čez dan jih odkrijemo. Potrebujejo redno zalivanje, a brez pretiravanja.
Ker zrastejo od 25 do 40 cm visoko, jim je smiselno vsaj na vetrovnih območjih nameniti oporo. Cvetna stebla režemo, ko je glavni cvet že obarvan, a še skoraj zaprt – tako se bo najdlje obdržalo v vazi. Poleg tega pa redno odstranjevanje odcvetelih cvetov spodbuja razvoj novih. V toplejši predelih lahko prezimi na vrtu, a načeloma velja, da niso prezimne in jih moramo jeseni prenesti v zaprt prostor, če jih imamo v loncu, ali izkopati in shraniti na hladnem.
