December ni za vse vesel

Ko smo se lanskega decembra ozirali na iztekajoče se leto, smo bili prepričani, da še enega takšnega vendarle ne bomo doživeli. Pa se je zgodilo ravno to. Pandemija je posegla v vse pore našega življenja in prav nič ne kaže, da se bo kaj kmalu poslovila. Mineva tako še eno leto, v katerem smo bili primorani podrediti svoj vsakdanjik višji sili, za mnoge pa so protikoronski ukrepi večji zalogaj kot za druge. Predvsem zato, ker so osamljeni ali v stiski.

Pomagajmo osamljenim

»Družina je bila vedno pomemben regulator stiske oziroma frustracije posameznika,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Več ko je stresnih dražljajev v okolici, bolj pomembno postane, kako družina zmore obvladovati odnose. Družina, ki se hitro odzove na spremembe, je tudi v času pandemije relativno hitro našla ustrezen odziv na spremembe v družbi in je znala zavarovati svoje člane ter zaščititi predvsem najšibkejše, tj. otroke. Če pa so družinski odnosi razrahljani in tudi sami vir stresa, se nefunkcionalni vzorci vedenja še poglobijo. Takrat se lahko poglobijo tudi duševne motnje, kot so depresija, tesnoba, odvisnost in tudi nasilje.« Dobro vemo, da so prazniki še posebno ogrožajoči za ljudi z malo socialnimi stiki, njihove stiske se lahko tako v prihodnjih dneh le še poglobijo. »Zato je pomembno, da smo v tem času pozorni na ljudi okoli sebe in da se spomnimo tudi sorodnikov, znancev ali prijateljev, ki so sami. Epidemija nas je naučila, kako bolje uporabljati tehnologijo, ki nam omogoča tudi oddaljeno vzdrževanje stikov. In prav prazniki so čas, ko lahko to izkoristimo.«

Pomislimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč ali pozornost, pozivajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani, si pomagamo in drug drugega učimo solidarnosti ter darežljivosti. Najbližjim, še posebno starejšim, ki jih je covid-19 postavil v najranljivejši položaj, namenimo dodatno pozornost in naklonjenost. Četudi koga nismo zmožni obiskati, mu pišimo in ga pokličimo. Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen.« Strokovnjaki obenem pozivajo tudi tiste, ki bi se morebiti znašli v stiski, naj si poiščejo pomoč: »To ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak skrbi zase, poguma povedati, da nismo v redu. Poiščimo si družbo, če je nimamo. Če se počutimo osamljene, pokličimo bližnje ali koga, ki je morda še bolj osamljen kot mi, napišimo komu pismo ali voščilo in mu ga pošljimo po pošti, poiščimo različne družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo prek interneta. Marsikatera društva, izobraževalni dogodki ali pa kulturne prireditve dandanes potekajo digitalno, lahko pa se včlanimo tudi v katero od organizacij kot prostovoljci. Če sodelujemo pri aktivnostih za pomoč drugim, je to dober način, da si popestrimo dan in spoznamo nove ljudi.«

Bodimo hvaležni za svoje bližnje in zdravje.

Sprejmimo spremembe

Prazniki so tudi čas načrtovanja, nepredvideni dogodki in spremembe v zadnjem hipu so za mnoge stresni, strah, da ne bodo izpolnili pričakovanj drugih, pa velik. A kot opozarja dr. Poljak Lukekova, si moramo v prihodnjih dneh privoščiti tudi nekaj spontanosti, dopustimo si tudi dolgčas! »Dolgčas daje našim možganom možnost za kreativnost in najslabše, kar lahko v dolgčasu naredimo, je, da poskušamo ta čas pasivno prebroditi. Dolgčas je bolečina za naše doživljanje in zato imamo takrat motivacijo, da naredimo nekaj novega, da smo kreativni. Nova izkustva pa so tista, ki spreminjajo nas same in naše odnose ter ustvarjajo spomine,« pojasnjuje sogovornica. Da je treba včasih preprosto sprejeti situacijo takšno, kakršna je, poudarjajo tudi na NIJZ: »Ni nujno, da so naši božični in novoletni prazniki takšni, kot smo si želeli, pričakovali ali kot jih vidimo na televizijskih zaslonih. Poskusimo naše običaje prilagoditi temu, kar je možno in izvedljivo. Če naši svojci ali prijatelji letos ne bodo mogli na obisk, poskusimo najti druge načine, kako praznovati, in ohranimo stik prek telefona, videoklica, običajne ali spletne pošte, izmenjave fotografij, videoposnetkov.«

Ključno je ohraniti dobro počutje, zato si vzemimo tudi čas samo zase, še svetujejo strokovnjaki, in ne pozabimo na zdravje: »Poiščimo aktivnosti, ki nas veselijo in krepijo našo ustvarjalnost. Če si vzamemo nekaj trenutkov zase, bomo lahko hitreje kos vsem obremenitvam, ki nam jih vsak dan prinese. Zbistrimo si misli in vsaj eno uro pred spanjem ne uporabljajmo različnih zaslonov in interneta. Ne opustimo zdravih navad. Privoščimo si zdrav prigrizek, jejmo dovolj zelenjave in sadja. Dovolj spimo. V vsak dan vključimo vsaj eno uro gibanja, še posebno dobrodošlo je na svežem zraku. Izvajajmo vaje za sproščanje, globoko dihanje, čuječnost, različne oblike fizičnega razgibavanja. Izogibajmo se uporabi tobaka in pretirani uporabi alkohola.«

Podarimo pozornost in čas!

Ljubezni se ne da kupiti

Brez daril ne gre. A to še ne pomeni, da pridejo v poštev samo materialna. Bližnje lahko razveselimo z lepo gesto, prijazno mislijo, skupno dejavnostjo. Ročno izdelana darila so iz srca in zahtevajo trud ter čas, zato so tudi daleč najbolj iskrena. Predvsem najmlajše je treba podučiti, da se ljubezni ne da kupiti v trgovini, še sklene dr. Poljak Lukekova: »Odnos odraslega do obdarovanja bo postal tudi model doživljanja za otroka. In tudi praznični čas lahko starši izkoristimo, da otrokom pokažemo, katere nematerialne vrednote so za nas pomembne. Obiščemo osamljenega sorodnika, recikliramo igrače ... Darila naj bodo vsekakor izraz hvaležnosti. Mogoče nam bo tudi pomagalo, če premislimo, kaj želimo z darilom sporočiti. Poleg tega je zelo pomemben način obdarovanja. V spomin se nam bo vtisnilo obdarovanje, kjer smo doživeli stik, kjer bo oseba ob darilu delila z nami tudi kaj osebnega ali celo ranljivega. Tudi ko jih podarjajo dobri možje, je pomembno, da otrokom pomagamo ustvarjati spomine. Čisto drugačno je doživetje za otroka, če ima ob sebi odraslega, ki se enako iskreno veseli, z radovednostjo raztrga papir in je hvaležen za vsako darilo, ne glede na materialno vrednost.«