Devica Orleanska se je žrtvovala za domovino
Na današnji dan leta 1920 je papež Benedikt XV. v baziliki sv. Petra v Rimu kanoniziral Ivano Orleansko, znano tudi pod imenom Devica Orleanska, in jo razglasil za sveto, še prej pa potrdil dva čudeža.
Bila je pogumno dekle, ki je v 15. stoletju osvobodila Francijo izpod Angležev. Postala je zavetnica Francije, njena zgodba pa je še danes vzor neizmernega poguma in predanosti Bogu.
Sveta spodbuda
Ivana se je rodila v kmečki družini Jakoba in Izabele, v vasici Domrémy na severovzhodu Francije 6. januarja 1412. Ko je bila stara 13 let, je zaslišala glas, ki jo je opominjal k zglednemu življenju in pogostemu obiskovanju cerkve: prepoznala je glas nadangela Mihaela. Na sojenju, ko ji je bilo le 19 let, je povedala, da so se ji pri trinajstih letih prikazale podobe sv. Mihaela, sv. Katarine in sv. Margarete in ji dejale, naj izžene Angleže in pripelje prestolonaslednika v Reims na kronanje. Podobe so se ji prikazale na očetovem vrtu, bile so tako lepe, je jokala
Leta 1429 jo je sv. Mihael vse pogosteje spodbujal, naj priskoči na pomoč francoskemu kralju, ki ga ogrožajo Angleži, in reši Francijo. Istega leta se je, preoblečena v moškega, na konju in v bojni opremi pojavila pred kraljem, mu razložila svoj načrt in poslanstvo. Kralj je sprva okleval, potem pa ji le dovolil, da je z majhno vojsko odšla v Orleans, položaj tam je bil brezupen. Angleži so ga oblegali, francoska vojska je bila na tleh in bilo je le vprašanje časa, kdaj bo mesto padlo. Ivana je vojake spodbujala h krščanskemu življenju, vsi so jo spoštovali in ubogali. Izpolnila je svojo nalogo, mesto je bilo osvobojeno, potem je osvobodila še srednjo in vzhodno Francijo, na koncu pa s prestolonaslednikom Karlom VII. zmagoslavno vkorakala v Reims, kjer so ga okronali za kralja.
Angleško ujetništvo
Leta 1430 se je vrnila na bojišče, dosegla še nekaj uspehov, potem pa zaradi spletk padla v angleško ujetništvo. To je bilo leto njenega ponižanja in trpljenja. Postavili so jo pred sodni zbor, a ker za obsodbo ni bilo podlage, so jo prignali pred cerkveno sodišče in obsodili zaradi krivoverstva in čarovništva. Leta 1431 je bila razglašena za nepoboljšljivo grešnico in obsojena na smrt na grmadi. Skoraj 19-letna je pred smrtjo glasno molila za vse navzoče, izdihnila je z Jezusovim imenom na ustnicah.
Postavili so jo pred sodni zbor, a ker za obsodbo ni bilo podlage, so jo prignali pred cerkveno sodišče.
Škof v Orleansu je leta 1869 posredoval pri papežu Piju IX., da bi ji podelil časti, ki pritičejo blaženim. Glede njenega svetništva so opravili več raziskav. Papež Pij X. je 1904. razglasil njene junaške kreposti, s čimer je postala častitljiva božja služabnica. Njeno krepostno življenje je bilo tako raziskano in potrjeno, niso pa bili še raziskani čudeži, potrebni za beatifikacijo. Kongregacija za svete obrede je nato potrdila tri čudeže, ki so se zgodili v letih 1891, 1893 in 1900, šlo je za ozdravitve treh redovnic iz škofij Aras, Evre in Orleans. 13. decembra 1908 je Pij X. podpisal dekret, ki je potrjeval te tri čudeže. Leto pozneje so jo imenovali za blaženo, leta 1920 pa jo je, kot že rečeno, papež Benedikt XV. razglasil za svetnico. Njen god praznujemo 30. maja. Z leti so nanjo skoraj pozabili, v 19. stoletju pa se je celotni francoski narod navdušil nad njo, danes je zavetnica Francije.
