Do domače džungle z le nekaj rastlinami
Spomladi se začnejo tudi sobne rastline prebujati iz zimskega počitka, kar pomeni, da jih bo treba znova začeti pogosteje zalivati ter jim tu in tam, odvisno od vrste, nameniti dodatno hrano v obliki gnojila. Zdaj je tudi čas za presajanje in razmnoževanje teh rastlin, saj še niso povsem podivjale, hkrati pa so dovolj prebujene, da bodo hitreje pognale nove korenine oziroma si opomogle. Če so sobne rastline ravno sredi cvetenja, nekatere se pač ne ozirajo na letne čase, s presajanjem in razmnoževanjem počakamo, da cvetove odvržejo in jim ne povzročamo dodatnega stresa.
Presajanja se lotimo, ko je rastlina opazno prerasla svoj lonček. Pri izbiri novega je treba paziti, da je ne vtaknemo v bistveno večjega, misleč, da bo v tem primeru dlje mir. Morda bo res, a to zato, ker se bodo nadzemni deli rastline veliko počasneje razvijali. Vso energijo bo namreč rastlina usmerila v razvoj korenin, ki bodo naenkrat imele veliko več prostora, s tem pa bo v drugi plan potisnjeno vse preostalo, od razvijanja novih poganjkov in cvetov do rasti. Tudi ko rastlino razmnožujemo, jo sprva posadimo v manjši lonček, nato pa ga vsako pomlad oziroma po potrebi menjamo za večjega.
Večina sobnih rastlin je načeloma precej enostavna za razmnoževanje. Odvisno od vrste izberemo enega od šestih načinov: s stranskimi poganjki, šopi, vrhnjimi potaknjenci, potaknjenci iz listov, deli stebla ali z ločevanjem mladih rastlin. Najlažji in najbolj pogost je način s potaknjenci, ko s čistim, še bolje razkuženim rezilom odrežemo del rastline, to je lahko vrh ali posamezni list, ter ga vtaknemo v vodo ali neposredno v substrat. Iz lista bo denimo zrasla nova vijolica, voščenka in begonija. Izberemo najlepši in najbolj zdrav list, ga odrežemo pri dnu peclja ter postavimo v vodo na sončno mesto. V nekaj tednih ali še prej bodo iz stebla pognale korenine, in takrat vse skupaj zakopljemo v kakovosten substrat. Tako lahko iz ene rastline ozelenimo tako rekoč vse okenske police v stanovanju.
Neposredno v zemljo pa vtaknemo liste nekaterih sukulent, denimo tolstolistnice oziroma krasule, tudi taščin jezik razmnožujemo tako, da enega od listov narežemo na manjše kose ter jih vtaknemo v zemljo. Z vrhnjimi potaknjenci lahko razmnožujemo večino zelenih rastlin pa tudi cvetoče kalanhoje. S čistim rezilom v tem primeru namesto lista odrežemo vrh, najbolje pod tretjim ali četrtim listom, ter ga postavimo v vodo, dokler ne požene korenin. Če je steblo delno ali povsem olesenelo, se bodo korenine le stežka prebile na plan brez naše pomoči, zato spodnji del stebla najprej pomočimo v posebne pripravke, običajno so v obliki praškov, ki pospešujejo rast korenin. Na voljo so v vrtnih centrih in specializiranih trgovinah. Te bomo potrebovali tudi pri razmnoževanju rastlin z deli stebla, ki je zelo podobno razmnoževanju z vrhnjimi potaknjenci, le da odrežemo večji del rastline, ne le vrha, ter ga posadimo v substrat. Na ta način razmnožujemo tiste rastline, katerih deblo se viša, ko odpadajo listi, denimo zmajevke, juke in preostale vrste palm.
Strah je odveč
Načini razmnoževanja, ki se jih predvsem začetniki najbolj bojijo, pa so tisti, pri katerih je treba rastlino razdeliti. A strah je odveč, le previdno in nežno se je treba lotiti dela in paziti, da preveč ne poškodujemo korenin. Pileje, nekatere kaktuse, tudi sukulente, bromelije in njim zelo podobne tilandsije bodo denimo iz matične rastline kar same pognale mlade rastlinice, te previdno ločimo, pri čemer pazimo, da ima mladika čim več korenin, ter posadimo v lonček s kakovostnim substratom.
Večina sobnih rastlin je načeloma precej enostavna za razmnoževanje. Odvisno od vrste izberemo enega od šestih načinov – s stranskimi poganjki, šopi, vrhnjimi potaknjenci, potaknjenci iz listov, deli stebla ali z ločevanjem mladih rastlin.
Še bolj enostavno je razmnoževanje rastlin, ki tvorijo šope. To so praproti, spatifil, čopasta zelenčica, tudi taščin jezik lahko razmnožujemo na ta način, če deli listov, ki smo jih vtaknili v zemljo, niso pognali korenin. Rastlino vzamemo iz lončka, s korenin očistimo čim več zemlje, da bomo imeli boljši pregled nad njimi, nato pa koreninsko grudo previdno ločimo na toliko delov, kolikor iz nje poganja stebel, ter vsako posadimo v svoj lonček.
Razmnoževanje z ločevanjem mladih rastlin je podobno načinu razmnoževanja s stranskimi poganjki, le da v tem primeru mlada rastlina požene iz lista ali stebla in nima lastnih korenin, zato jo preprosto odrežemo in posadimo v substrat, kjer jih bo pognala. Tako razmnožujemo nekatere vrste orhidej, tudi falenopsis, orhidejo, ki se najpogosteje znajde na okenskih policah slovenskih domov.
