Dojenje je prava izbira za otroka in mater
Zaprimo vrzel: podpora pri dojenju za vse. Tako se je glasilo letošnje geslo svetovnega tedna dojenja, ki je znova v ospredje postavilo dolžnost družbe, da materam omogoči optimalne možnosti za hranjenje otroka kjer koli in kadar koli, ter solidarnostni pristop delodajalcev, zdravstvenega sistema, različnih skupnosti in vseh drugih družbenih deležnikov.
Zagotavlja vse
Podatki za Slovenijo so razveseljivi: večina mater v Sloveniji namreč novorojenčka začne dojiti, več kot polovica dojenčkov pa se pri materinih prsih hrani še po šestem mesecu starosti. Naše matere otroke dojijo v povprečju sedem mesecev. Zavedamo se, da je zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere ter zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov dojenje koristno tudi za družbo, zato si prizadevamo za varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov. Dojenje je namreč naravni način hranjenja dojenčka, materino mleko pa mu do dopolnjenih šestih mesecev starosti zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, soli in vitamine, ki so v materinem mleku, otrokov organizem bolje porabi kot iz drugih mlečnih pripravkov, vsebuje tudi ključne encime in hormone. Materino mleko otroka ščiti pred boleznimi in ga varuje pred alergijskimi reakcijami. Je lažje prebavljivo, pomaga preprečevati okužbe in skrbi za skladen razvoj in pravilno razporeditev zobovja.
Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja z mlečno formulo, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dojenje so v 20. stoletju opuščali, med drugim tudi zaradi začetka industrijske proizvodnje nadomestkov materinega mleka, podprte z močno promocijo. Toda dojenje ima številne pozitivne kratkoročne in dolgoročne učinke na zdravje otroka, matere in družin, zato ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.
Koristno za vse
Mati naj otroka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu, doji pa naj na otrokovo pobudo podnevi in ponoči, ne glede na časovno oddaljenost od prejšnjega podoja. Uporabo stekleničk, dud in cucljev strokovnjaki v tem obdobju odsvetujejo. Po dopolnjenem šestem mesecu naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob tem pa naj mati nadaljuje dojenje. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku. Novorojenček se pri prsih nahrani, umiri in varno zaspi, ko čuti bitje maminega srca, kar je poslušal vso nosečnost.
Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku.
Prav tako pa je dojenje koristno za mater. Materinega mleka nikoli ni treba pripravljati, kar prihrani veliko časa in je praktično predvsem ponoči. Dojenje je tudi čudovita priložnost, da mati z otrokom navezuje stik. Materino mleko je čisto, primerno toplo, vedno pri roki. Zgodnje dojenje po porodu pripomore, da se maternica dobro krči, hitreje se odpravi tudi odvečno maščevje, ki se je nabralo v nosečnosti. Pri ženskah, ki dojijo, je manj verjetno, da bodo zbolele za rakom jajčnikov in rakom dojke. Seveda pa je materino mleko zelo pomembno tudi za varovanje okolja in, ne nazadnje, družinskega proračuna.
Zgodnje dojenje po porodu pripomore, da se maternica dobro krči, hitreje se odpravi tudi odvečno maščevje, ki se je nabralo v nosečnosti.
Naklonjeno okolje
Zadnja leta je vse bolj slišati, da velja mater podpreti pri dojenju tudi po njeni vrnitvi na delovno mesto, v Sloveniji smo tu že naredili pomembne premike. Po zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Uveljavljajo pa lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa, vse potrebne informacije posreduje pristojni center za socialno delo. A ne glede na zakonodajo ženska po vrnitvi v službo potrebuje tudi naklonjeno delovno okolje, ozaveščeno družbo in razumevajočo družino, opozarjajo na NIJZ. Mnoge se namreč kljub želji po dojenju spopadajo s številnimi dejavniki in ovirami, ki vplivajo na njihovo odločitev, v ozadju pa so običajno pomanjkljivo znanje, pomanjkanje domače podpore, kulturna pričakovanja, časovne prepreke, pomanjkljive prostorske razmere, težave pri usklajevanju dela in družinskega življenja itn. Pri kakršnih koli zadregah, negotovostih ali strahovih se ženske ali njeni svojci lahko obrnejo po nasvet k svetovalcem, pri nas delujeta organizaciji IBCLC – Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije in LLL Slovenija.
