Drago Jančar iskreno o Mariboru in Ljubljani
Eden naših največjih pisateljev, Mariborčan Drago Jančar, je v teh dneh obiskal štajersko prestolnico in v svet pospremil še en ponatis enega svojih največjih romanov Severni sij, ki je danes, ko po svetu vihrajo vojne, še posebno aktualen. Naslov je dobil po nebesnem pojavu, ki je 25. januarja 1938 obsijal Evropo in s katerim se začne tudi vsa zgodba.
»Najbolj je bil viden v Mariboru, vendar sem po številnih pogovorih izvedel, da so ga videli povsod. Tudi v Ljubljani, kjer je bila takšna megla, da bi jo lahko rezali,« pravi pisatelj. »Bilo je ob razpadu nekdanje Jugoslavije, ko so mi ga ponatisnili v Sovjetski zvezi. Takrat sem jih začudeno povprašal, kako je možno, da bi slovenski avtor lahko prodal toliko knjig. Številka je presegala 25.000 izvodov. Odgovorili so mi, da je pri njih potrebna vsaj takšna številka, da knjigo postavijo na police vseh njihovih knjižnic in šol,« nam je zaupal eno izmed zabavnih anekdot.
A se je resnici na ljubo Severni sij povsod po svetu dobro prodajal. Še vedno se. Nastajal je med letoma 1980 in 1982 v Mariboru, ki je dolga leta veljal za Jančarjev največji navdih: »Nekdo mi je poslal eno lepših fotografij Maribora – grajski trg in Hotel Orel. Šele ko sem jo dobro pogledal, sem videl, da je na njej tudi vojak SS, hotel pa se imenuje Adler.«
Čeprav pisatelj v Ljubljani zdaj živi že več časa kot v rodnem Mariboru, pa o prestolnici nikoli ni napisal nobenega romana. »Nimam česa. Za Slovenijo bi bila edina rešitev štirih Župančičevih mejnikov. Država z institucijami ne more živeti med Tromostovjem in Rožnikom. Drugače je Slovenija Ljubljana. Dolgočasen center,« pravi pisatelj, ki se sramežljivo distancira ob pogovorih o Nobelovi nagradi, čeprav sta se tako Mitja Čander, direktor Beletrine, kot Tone Partljič, pisatelj in Jančarjev dolgoletni cehovski prijatelj, strinjala, da si jo zasluži. »Pomembno je, da jo dobimo. Pred Ljubljano,« je malce v šali, precej pa tudi zares sklenil Partljič.
