Država bi zavetiščem dajala le drobiž
Država si je zastavila cilj, da še pred začetkom poletja sprejme nov pravilnik o oskrbi živali, pri čemer je bistveno, koliko naj bi prispevala za pokrivanje stroškov oskrbnega dne po 120. dnevu bivanja živali v zavetiščih za zavržene živali. Ko je uprava za varno hrano poslala zavetiščem osnutek cenika za dnevno oskrbo psov ali mačk, se je nanjo usul plaz pripomb, katerih skupna točka je, da so upoštevali premajhne stroške za hrano in delo, stroškov opreme in materiala pa sploh ne. Nekaj jih je celo zagrozilo, da bodo zavetišča zaprli, če bo tak nevzdržen pravilnik vseeno sprejela.
dni na posvojitev že čaka enooki horjulski maček Ficko.
Zavetišča Meli Trebnje, Horjul, Turk, Oskar, Sevnica, Zonzani, Mala hiša in Veterinarska bolnica Brežice, ki se jim je s podobnim mnenjem pridružilo tudi Zavetišče Ljubljana, so državi dali vedeti, da je predlog neustaven, saj zavetiščem ne bi zagotavljal izvajanja poslanstva. Predlog, da bi država po 120. dnevu bivanja živali v zavetišču za hrano mačke prispevala do 40 centov na dan, za hrano psa pa največ dva evra, po njihovem ni realen izračun, saj da so dejanski stroški najmanj trikrat višji. Določa namreč manj kakovostno hrano, kot jo zagotavljajo zavetišča, in manjšo količino vode od potreb. Prav tako ne predvideva višjih stroškov hrane za bolne živali, stroškov dela, ki so ena največjih postavk, pa stroškov za prostore, osnovna sredstva in povračil materialnih stroškov. Dnevni stroški za psa po izračunih osmerice zavetišč znašajo 26 evrov, za mačko pa 25. Če pripravljavci pravilnika ne bodo upoštevali dejanskih stroškov, bodo zavetišča morali zapreti.
Kaj pa rejne živali?
Društvo za zaščito konj pa je opozorilo, da so povsem pozabili na zavetišča za rejne živali. Tam so stroški delovanja še višji, saj skrbijo za bolne in težko posvojljive živali. Med njimi je največ kopitarjev iz prisilnih odvzemov, za katere je treba ob izjemno visokih stroških hrane, zdravljenja kroničnih bolezni in drugih težav skrbeti vse do smrti. Ob dejstvu, da lahko pri njih nekatere živali živijo tudi 40 let, najbrž ni težko izračunati, kaj pomeni dnevna skrb za 48 konj, oslov in ponijev, 25 koz, 3 ovčke, 9 govedi, 11 kuncev, več kot 50 mačk, dva psa, nešteto perjadi ... Predsednica tega društva Natalija Nedeljko je razočarana, ker njih nihče ne vpraša, kdo in kako jim jih bo pomagal nahraniti, kdo skidati gnoj, kdo bo plačal veterinarske stroške, kdo jih bo negoval, sprehajal ... V Rehabilitacijskem centru za bolne konje Petra v Orovi vasi in centru Alisa pri Cerkljah na Gorenjskem že 11 let za vse živali redno skrbita le dve prostovoljki. Ti odpeljeta za 50 samokolnic gnoja na dan, skrbita za hranjenje, redno dajanje zdravil ... Ne moreta pa po odvzeto žival z avtom, živolovko in transporterjem. Imeti morata prikolico, primeren avto, izpit za prevoz živih živali, ustrezen kader za odlov in nalaganje, primerno infrastrukturo za nastanitev in oskrbo. Pa tudi po hrano (seno) ne moreta z avtom v trgovino, ko je zmanjka, saj je treba naročiti tovornjak s priklopnikom.
Slabi obeti
V zavetiščih za zapuščene živali si sicer prizadevajo, da bi čim več psov in mačk, ki jih ulovijo, najdejo ali se jim odpovejo neodgovorni lastniki, čim prej oddali odgovornejšim posvojiteljem, a je dotok novih zavrženih živali bistveno večji od odhodov. V praksi se že dogaja, da so zavetišča tako polna, da ne sprejemajo več novih zavrženih živali, da grozijo z odpovedjo koncesijske pogodbe s posameznimi občinami (oziroma jih niso podaljšala) ali pa so jo že odpovedala. Prav vsi pa se bojijo spomladanskega navala zavrženih mačjih mladičev. Žal se lastniki mačk kljub subvencijam posameznih občin, ki presegajo polovico stroškov za sterilizacijo ali kastracijo mačk in psov, za take posege ne odločajo v zadostni meri. Nezaželenega potomstva pa je iz leta v leto še vedno preveč. V zavetiščih kljub posvojitvam ostaja na desetine kronično bolnih, težko ali neozdravljivih mačk, pa takih s hudimi socializacijskimi težavami, s telesnimi hibami in večina starejših psov in mačk. Veliko jih je pri njih že več kot 120 dni, nekateri prek 1000, rekorderji, denimo enooka horjulska mačka z imenom Ficko, pa že 2484 dni (nekaj manj kot sedem let). Samo v horjulskem zavetišču na oddajo trenutno čaka okoli 100 psov in mačk.
Za sterilizacijo ali kastracijo mačk in psov se lastniki ne odločajo v zadostni meri.
Zavetišča za zaščito zavrženih živali ne zavračajo le osnutka omenjenega pravilnika, temveč tudi novelo zakona o zaščiti živali iz leta 2021, ki neživljenjsko določa nosilce stroškov oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih. Po njej do 30 dni te plačujejo občine, od 30. do 120. dne zavetišča, po 120. dnevu pa jih prevzame država. Prepričani so, da bi bil še najsprejemljivejši predlog, da bi si vse dejanske stroške oskrbe na pol razdelili občine in država.
