Država z zaposlovanjem rešuje slovenske športnike
Vaša podpora mi pomeni res veliko, saj se zavedam, da brez pomoči policije in ministrstva za notranje zadeve ne bi mogel dosegati vrhunskih rezultatov. Ko pogledam svojo medaljo, se zavedam, da za njo stoji ogromno truda in napora – mojega in članov moje ekipe,« Toni Vodišek, Koprčan in srebrni jadralec na deski s padalom z zadnjih olimpijskih iger v Franciji, ne skriva hvaležnosti, ker mu je na športni poti, kolikor pač lahko, v oporo tudi država. Denar je sveta vladar, denarni tokovi pa odločajo o človeških, tudi športnikovih usodah. Dejstvo je, da športni uspehi sami po sebi na najvišji ravni ne omogočajo lagodnega življenja. Športnikom je jasno, da vsi športi niso enako komercialno zanimivi, posledično pa tudi ni denarja, s katerim bi si plačali priprave ali kak dodatek, da bi bili še bolj konkurenčni. Tudi zato je podpora države nujna. Kljub vloženim sredstvom je šport še vedno najcenejša pozitivna reklama za državo, ki daje še premalo za šport. Prostora za napredek je veliko, bo pa odvisno od politične volje, kaj bo država še naredila. Nekaj v preteklosti je že, a premalo.
Vaša podpora mi pomeni res veliko, saj se zavedam, da brez pomoči ne bi mogel dosegati vrhunskih rezultatov.
Prednostni seznam
Prvi sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnic in športnikov je bil podpisan leta 1996, noveliran leta 2007 in z aneksom dopolnjen leta 2009. Leta 2013 so tedanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič in štirje resorni ministri (minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant, minister za obrambo Roman Jakič, minister za finance dr. Uroš Čufer) podpisali nov Sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v ministrstvu za notranje zadeve – policiji, ministrstvu za obrambo – Slovenski vojski in ministrstvu za finance – Carinski upravi. S tem sporazumom so zagotovili zaposlitev 115 vrhunskih športnikov in trenerjev. Delovna mesta se delijo na osnovi kriterijev, OKS-ZŠZ pa aktivno sodeluje pri zaposlovanju športnikov in trenerjev v državni upravi s pripravo kriterijev in spremljanjem izvajanja sporazuma o zaposlovanju.
Število športnikov in trenerjev, kandidatov za zaposlitev, je običajno večje, kot je na voljo prostih mest, zato je strokovni svet za tekmovalni šport oblikoval kriterije za oblikovanje skupnega prednostnega seznama kandidatov, ki jih predlagajo nacionalne panožne športne zveze. Osnovno izhodišče za razvrstitev na prednostni seznam je športnikov dosežek oziroma uvrstitev na največjih mednarodnih tekmovanjih. Oblikuje se enkrat letno, 1. oktobra v posameznem letu. Po današnjih podatkih je v javnem sektorju zaposlenih 124 športnikov in devet trenerjev: Mors, Slovenska vojska: 75 vrhunskih športnikov in trenerjev, MNZ, Policija: 43, MF, Furs: 15 vrhunskih športnikov in trenerjev.
Zaposlovanje vrhunskih športnikov v Sloveniji urejajo različni zakoni in predpisi. Zakon o športu (ZŠpo-1) določa pogoje za pridobitev statusa vrhunskega športnika, pravice, ki jih ti športniki uživajo, in obveznosti, ki jih imajo. Zakon določa tudi posebne pogoje zaposlovanja vrhunskih športnikov, saj omogoča določene olajšave, na primer sponzorska sredstva, javno financiranje in programe zaposlovanja, namenjene športnikom. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa splošne pogoje zaposlovanja, ki veljajo tudi za vrhunske športnike. Imajo tudi dostop do posebnih programov zaposlovanja, ki jih vodi Zavod RS za zaposlovanje, vključno z možnostjo zaposlitve v javnih zavodih ali na drugih pomembnih funkcijah.
Dodatek k pokojnini
Dejstvo je, da so spremembe edina stalnica v življenju vrhunskih športnic in športnikov, ki morajo biti izredno fleksibilni. Z dohodkom, ki ga dobijo od države, si zagotovijo temeljno socialno varnost in zavarovanje – v času aktivne kariere, ko dosegajo rezultate in izpolnjujejo kriterije. Potem ne več. Če so bili uspešni, jim je zagotovljen dodatek k pokojnini. Od leta 2017 pa je vrhunskim športnikom in tudi parašportnikom lažje, takrat je bil namreč sprejet t. i. Vilfanov zakon, šlo je za predlog poslanca Petra Vilfana, pod katerega so se podpisali poslanci SMC, DeSUS in SD.
Novi zakon upokojenim športnikom omogoča, da dobijo dodatek k pokojnini, ki njihovo skupno pokojnino izenači starostni pokojnini moškega, odmerjeni od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Do dodatka so upravičeni posamezniki, ki so s svojim delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, hkrati pa so uživalci pokojnine po splošnih predpisih (starostna pokojnina, invalidska pokojnina, pokojnina iz tujine). Dodatek znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike med njihovo pokojnino ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Pravico do dodatka k pokojnini lahko pridobijo: vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paralimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade, vrhunski športnik, ki je dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paralimpijskih kolektivnih ali individualnih športnih panogah ali medalje s svetovnih prvenstev gluhih, kot športnik dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek. Po zadnjih podatkih tako pokojnino v Sloveniji prejema 91 upravičencev.
Parašport zapostavljen
V tej situaciji pa je še vedno podhranjen, kar zapostavljen slovenski parašport. Med 133 zaposlenimi trenerji in športniki v javnem sektorju so le trije iz vrst parašporta: Leja Glojnarič (atletika gluhi), Marino Kegl (tenis gluhi), Iris Breganski (atletika gluhi). Kljub temu da zakon o športu jasno izenačuje športnike invalide s športniki neinvalidi, če ti izpolnjujejo kriterije in merila za zaposlitev, je realnost drugačna. Tako so v praksi tudi pri zaposlovanju v javni upravi športniki invalidi obravnavani izrazito neenako oziroma so v neenakovrednem položaju s športniki neinvalidi. To pove javno dostopen podatek, da je v okviru treh ministrstev zaposlenih 133 športnikov in trenerjev, od tega so le trije športniki invalidi in niti en trener.
133
športnikov in trenerjev je zaposlenih v javnem sektorju.
Namen zakona o športu pa je jasen; da tudi pri zaposlovanju želi vzpostaviti enake pogoje, na kar nakazuje drugi odstavek 63. člena ZŠPo-1, ki določa izjemo za zaposlovanje vrhunskih športnikov invalidov v Slovenski vojski (da se invalidnost ne upošteva). Iz podatkov je razvidno, da v Morsu ni zaposlen noben športnik invalid. Velik šok je doživel gluhi tekač na 400 metrov, Velenjčan Tadej Enci, ki je izgubil status, ker ni potrdil podaljšanja z mednarodnim razredom. Tekmovanje je bilo le 14 dni po poteku statusa, ki ga je na tekmovanju ponovno pridobil, a žal prepozno. Status je izgubil, ali ga dobi nazaj, ni jasno. Se mu je pa to zgodilo pred največjim tekmovanjem – olimpijado gluhih, ki bo prihodnje leto na Japonskem. Enci si že išče službo ...
Parašport v Sloveniji je v podrejenem položaju tudi pri Pravilniku o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki je osnova za to, koliko sredstev slovenski paralimpijski komite dobi od države. Parašport, z vsemi panogami in uspehi (parastrelstvo od 1996. redno prinaša kolajne s paralimpijskih iger), je v petem razredu, kar predstavlja minimalna sredstva. Strelstvo je v prvem razredu, čeprav letos sploh niso imeli predstavnika na olimpijskih igrah. »Kriteriji razvrstitve športnih panog so narejeni za splošno populacijo, ki je mi s svojo številčnostjo ne moremo dosegati. Potrebovali bi svoj steber razvrstitve športnih panog v razrede, prilagojen specifiki in številčnosti naših športov,« opozarja Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK.
Denarja za šport premalo
»Menim, da je ta zakon nekaj zelo dobrega, ko športnica ali športnik ali športnik invalid izpolni pogoje za prejem dodatka za dosego najvišje izplačane pokojnine za redno dobo. Ta dodatek je socialni korektiv predvsem za tiste vrhunske športnice in športnike, ki so uspešni v športih, ki so komercialno manj zanimivi in prinašajo neprimerno manj denarja, zaslužkov, a naše športnice in športniki v njih osvajajo medalje na olimpijskih igrah, evropskih in svetovnih prvenstvih. Čeprav so v panogi, ki je komercialno manj zanimiva, zaradi tega socialnega korektiva vedo, da jih čaka solidna pokojnina, s katero bodo lahko normalno živeli,« se na doseženo danes ozre Peter Vilfan, ki je zaslužen, da je številnim (para)športnikom polepšal jesen življenja. »Ministrstvo namenja sredstva tudi za strokovno usposabljanje trenerjev, a v klubih, zvezah in drugih društvih ta denar ne pride vedno do trenerjev. Porabi se tudi za sekretarje, klubsko pisarno. Generalno gledano je denarja za šport premalo. Zato bi bilo vredno razmisliti, da bi vse te vrhunske športnike po koncu kariere finančno podprli, da bi leto, dve, morda tri po Sloveniji propagirali šport in bi se jih dalo bolje izkoristiti,« navrže predlog Vilfan.
