Eden najbolj temačnih dogodkov v slovenski zgodovini
Zgodilo se je na njegovem predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu, na binkoštno nedeljo, kamor so Ivana Krambergerja povabili na gasilsko veselico. Petnajst minut pred devetnajsto uro je pred domačo gostilno odjeknil strel. Na levi strani Ivanovih prsi se je razlila kri. Njegove zadnje besede so bile: »Varujte mi mojo Slovenijo!« Tako vsaj pravi legenda. Bil je 7. junij 1992, bil je eden najbolj temačnih dogodkov v slovenski zgodovini.
Njegove zadnje besede so bile: »Varujte mi mojo Slovenijo!« Tako vsaj pravi legenda.
Ivan Kramberger se je rodil v Negovi 4. maja 1936 – na isti dan 44 let pozneje je umrl njegov vzornik Tito. Po končani osnovni šoli se je izučil za dimnikarja, po odsluženem vojaškem roku je odšel v Nemčijo, kjer je delal v kemični tovarni, nato pa na oddelku za dializo ene od bolnišnic. V tem času je patentiral aparat, ki ne uničuje zdravih krvnih telesc, izum naj bi mu prinesel precej denarja, delil ga je med revne. Slovenci so dobrotnika iz Negove oboževali; spomladi 1992 ga je v enem samem dnevu obiskalo 73 avtobusov iz Slovenije in drugod.
Njegova volilna kampanja je bila nenavadna, na predvolilne shode se je večkrat pripeljal v odprtem avtu, ki ga je izdelal sam in ga poimenoval bugatti, ker mu je bil pač podoben, ter z opico Ančko na ramenih. Na prvih predsedniških volitvah je zbral zavidljivih 18,8 odstotka glasov, dve leti pozneje bi jih gotovo še več. Je bil zato izstreljen strel?
Policija je napadalca prijela kmalu, dejanje je takrat 42-letni Peter Rotar priznal: Krambergerja je ubil z lovsko puško z nameščenim strelnim daljnogledom. Streljal naj bi iz svoje nedograjene stanovanjske hiše nad trgom, kjer je govoril Kramberger, z razdalje 63 metrov. Sojenje se je začelo 24. avgusta, sodišče je Rotarja obsodilo na devet let zapora. Po pritožbi tožilstva mu je višje sodišče kazen zvišalo na 12 let. Med procesom je obramba izražala dvom, da bi Rotar, ki so mu policisti v krvi namerili 2,5 promila alkohola, s takšne razdalje lahko zadel Krambergerja. Obsojenec je od 12 dosojenih v arestu presedel devet let, po prestani kazni pa se je 2001. vrnil v domači kraj. Umrl je januarja 2019. Krambergerja je ubil na 19. obletnico poroke z Marjeto, takrat ji je bilo 35 let in je še danes prepričana, da je šlo za politični umor: »Motil je tiste, ki so se hoteli prebiti v slovensko politiko. Hoteli so se ga znebiti.« Na Ivanovem pogrebu ni bilo nikogar iz visoke politike.
Ker je znal obuditi dobroto v slovenskem človeku, so Slovenske novice že nekaj dni po njegovi smrti sklenile nadaljevati Ivanovo poslanstvo: s skladom, ki bo nosil njegovo ime. Ideja, da bo to Sklad Ivana Krambergerja, je kot prvemu na misel prišla nekdanjemu Delovemu uredniku Titu Doberšku. Poleg človekoljubnega poslanstva je sklad tudi pomembna ustanova v spomin na Ivana Krambergerja. Bralke in bralci Slovenskih novic so v več kot 30 letih vanj donirali več kot 925.000 evrov, pomoč je bila razdeljena 373 družinam oz. posameznikom.
