Edinstvena zbirka Antona Baznika: v enem vinogradu tristo sort grozdja
Ko si je Anton Baznik nad Krško vasjo ogledoval trte v svojem vinogradu, je za vsako vedel, od kod izvira in kakšne so njene značilnosti, pa čeprav ima v enem vinogradu kar 300 različnih sort grozdja z vsega sveta. Pozna jih kot svoje otroke, se pošali. Ko niza imena sort, za vsako ve, kje jo je dobil in kaj je njena odlika. Vsaka trta ima etiketo z imenom, vse značilnosti rasti in plodov pa skrbno beleži. »Rad bi vzgojil in razmnožil čim bolj perspektivne sorte, takšne, ki potrebujejo čim manj škropljenja, in da so odporne, pa da je grozdje aromatično, okusno in po možnosti brez pešk, trte pa rodne. Na primer, nekateri trgovci marsikaj obljubljajo, ko pa jo posadiš, vidiš, da je daleč od opisa,« pravi.
Njegova edinstvena vinogradniška zbirka je začela nastajati pred devetimi leti, ko so Baznikovi kupili parcelo nad Krško vasjo, na vinorodnem pobočju Vitovca, umeščeno pod Gorjance, leži nedaleč od Gadove Peči, ki slovi kot zibelka cvička. »Tu je bil star vinograd, že povsem zaraščen in zapuščen. Le še kakšna trta je rasla v goščavi, prav tako je bil povsem zaraščen hram, ki nosi letnico 1818, v njem je raslo celo drevo. Parcelo, veliko 39 arov, smo morali povsem očistiti, in takoj sem imel idejo, da bi tu posadil jedilne odporne sorte grozdja, takšne, da ne bi potrebovale nobenega škropljenja,« je nizal misli sogovornik, ki je po poklicu mizar in ob omembi svojega poklica takoj pripomni: »Včasih sem delal z mrtvim lesom, zdaj pa z živim.«
V otroštvu pogrešal sadje
Anton že štiri desetletja cepi drevje, to je njegova strast, ki ga spremlja povsod, kamor gre. »Cepilni nožek imam vedno v žepu, kot tercijalka paternošter,« se nasmehne in pokaže na drevo ob vinogradu, na katerem je cepil različne sorte breskev, ringlojev, sliv, marelic in nektarin. Vse to je na enem drevesu in to po več sort enega sadja. Tudi pred dnevi, ko je bil na morju v Savudriji, ni mogel brez cepljenja, na klementino je cepil dve različni sorti limon, pred dvema letoma je na isto sadiko cepil dve sorti pomaranče; seveda je nekaj cepičev z morja prinesel tudi domov. Avgust je namreč ravno pravi čas za ploščato in T-okulacijo.
In od kod Tonetu takšna strast do drevja in cepljenja? V spominih se vrne v otroštvo. Doma je bil na kmetiji v Zasapu in tam niso imeli praktično nič sadja, ker na peščeni podlagi ni uspevalo. »Smo pa imeli v Račji vasi sorodnike, ki so imeli res veliko sadja. Teta mi ga je vedno naložila za domov. In vsakič sem si rekel, da bom, če bom le imel kdaj možnost, tudi jaz sadil in imel sadje,« se še danes živo spominja otroške zaobljube.
S svojo dejavnostjo je navdušil tudi domače. Tako je žena pred tremi desetletji v Krški vasi odprla trgovino s sadikami, zdaj, ko se je upokojila, pa njeno dejavnost nadaljuje hčerka Katja. Pri njih ne le prodajajo, temveč tudi svetujejo, kako sadike negovati, kar je pri gojenju sadnega drevja, sploh mladega, bistveno za nadaljnji uspeh.
Kmalu jih bo 350
Anton ima v svojem vinogradu zdaj zasajenih 300 različnih sort trt, še letos bo dosadil dodatno vrsto, tako da se bo zbirka povečala še za 50, nekaj trt pa ima zasajenih še v Pečicah in v Brežicah.
»Največ trt je iz Ukrajine, Rusije, Moldavije, Japonske, Uzbekistana, Češke, Nemčije, Poljske, Amerike,« našteva in doda, da je cepiče dobil sam, ko je potoval, ali pa mu jih priskrbijo znanci, ki jih ima po vsem svetu. Pravi, da bi težko izluščil kakšno trto, ki mu je posebej pri srcu. A omeni sorto zilga, ki izvira iz Estonije, prenese celo temperaturo do – 35 stopinj Celzija, grozdje pa je primerno za zobati in za vino, izpostavi tudi sorto talisman iz Rusije, ki jo odlikujejo veliki grozdi z debelimi in okusnimi jagodami, in nero iz Madžarske, črno zgodnjo sorto. »35 sort trt iz zbirke imamo že v prodaji, je pa tako, da če opazim, da je kakšna sorta pod pričakovanji, trto enostavno precepim z drugo sorto,« pravi sogovornik, ki si pri skrbi za rastline pomaga s koloidnim srebrom, razredči ga z vodo in tako pripravi škropivo. Ko je na določenih sortah opazil, da so se na jagodah pojavile črne pike, jih je poškropil in ustavil širjenje, s takšno raztopino pa je letos na morju pri prijateljih reševal paradižnik.
35
sort trt iz zbirke imamo že v prodaji, je pa tako, da če opazim, da je kakšna sorta pod pričakovanji, trto enostavno precepim z drugo sorto.
Oživlja izumrle sorte
Antonova cepilska strast je že obrodila številne uspehe oziroma sadeže. Tako oživlja staro skorajda že izumrlo avtohtono sorto marelic, pišeško marelico, ki je nezahtevna za gojenje, zaradi poznega brstenja in cvetenja ubeži spomladanski pozebi, odlikuje pa jo izredna sočnost, aromatičnost in omamni vonj. Pri Baznikovih imajo zasajen kaki, na katerega je Anton cepil kar 20 različnih sort kakijev, vsaka veja je druge sorte. Prav tako pri njih samo na enem drevesu rodi kar 12 sort češenj, od najbolj zgodnjih do najbolj poznih.
Na domačiji v Pečicah ima zasajeno tudi aprimiro, to je križanec med marelico in ringlojem, in je pri pripravi marmelade ali soka odličen za mešanje z marelico. Zasajeno imajo tudi drevo cherrykose-aprikyira, križanca med češnjo in marelico, prav tako izjemno sočen in aromatičen sadež, štiri sorte našija pa je Anton zasadil že pred več kot tremi desetletji, ko ga tu ni še nihče poznal, cepiče je dobil z Japonske. Ima tudi 90 sort jablan, od novih do starih in bolj odpornih, pa ogromno hrušk, devet sort asimin, tri vrste žižol (kitajski datelj), marone, celo pistacije, cepil je tudi kitajsko murvo, ki bo s sladkimi sadeži postregla šele oktobra.
