Ekološka bomba tiktaka, bo država ukrepala?
Povprečen prebivalec Slovenije na leto proizvede približno pol tone odpadkov. Svoje dodajo še tujci, narava pa trpi, ječi, joka in propada. Štiri leta bo te dni, odkar so v Bistrici pri Šentrupertu v šentrupertski občini ob magistralki med Sevnico in Trebnjim na njivo s koruzo zložili reci in piši 1902 vreči velikanki, v njih pa odpadna plastika. Zložene so v gosjem redu. To je edino, kar jim štejemo v plus, vse preostalo – groza.
»Od maja so tukaj. Ne vemo, kaj bo z njimi. Vse smo prijavili, tako policiji kot inšpektoratu za okolje. Se pa vse počasi premika. Ne mine dan, da ne bi kdo od domačinov poklical, ali je kaj novega. Skrbi jih, v minulih letih je bilo v Sloveniji precej požarov. Ni prav, da je ta material skladiščen tam. To je obrtna cona, ne pa odlagališče odpadkov. Kaj bo, če to zagori? Gasilci so mi že rekli, da ni veliko reševati, ko zagorita plastika in guma. Škoda v okolju je že narejena! V zadnjih treh mesecih je nekajkrat deževalo, v zemljo, v vodo je spralo ves prah in te delce. Tveganje je veliko, najraje bi videl, da to čim prej odpeljejo. Tu živimo v prijetnem in varnem okolju,« je razlagal avgusta 2021 tedanji šentrupertski župan Anton Martin Kostelec, ki občine ne vodi več, smeti in skrbi pa so ostale.
Ogrožena zdravje in voda
»Na žalost nimamo nobenih zagotovil države glede točnega roka za odstranitev smeti. Občina in pristojni organi bodo še naprej spremljali in spodbujali reševanje te situacije. Želimo poudariti, da je to nesprejemljivo in je postalo resno. Vreče, v katerih so odpadki shranjeni, so začele vidno razpadati, gre za nekaj manj kot 2000 jumbo vreč, kar izkazuje velik obseg težave, ki bremeni prebivalce in okolje. V neposredni bližini tega odlagališča je namreč ekološko pomembno območje, varovano območje direktive o habitatih, neposredna bližina vodnega kanala, ki je povezan v reko Bistrico, Mirno in nato Savo, gre za neposredno bližino stanovanjskih naselij, v katerih živijo občani. Skrb vzbujajoče je tudi, da je v neposredni bližini, manj kot 800 metrov stran, največji zapor v državi, ki je ravno tako na območju naše občine. Če pride do vžiga teh odpadkov, bi bile posledice tako za okolje kot za prebivalce lahko izjemno škodljive. Vplival bi na kakovost zraka, vode in okolja na splošno, kar bi ogrozilo zdravje in dobrobit naših občanov. Zaradi tega občina opozarja na nujnost hitrega ukrepanja in zagotovitev varnosti s strani pristojnih inštitucij. Če ne bo hitre odstranitve teh odpadkov, bi lahko nastale negativne posledice tudi za širše območje, regijo. Možne nevarnosti za okolje in zdravje namreč ne bi vplivale le na našo občino, temveč bi se lahko širile na sosednje, na vodne vire in širši ekosistem,« svoje in skrbi soobčanov z nami deli sedanji župan Tomaž Ramovš.
»Menimo, da se mora tudi pristojno ministrstvo, ki skrbi za zapore, zavedati resnosti položaja. Zaradi bližine največjega zapora v državi obstaja dodatna nevarnost, ki bi lahko vplivala na varnost tako zapornikov kot okolja. Zaradi tega je še bolj nujno, da se pristojni organi in ministrstva vključno z ministrstvom za pravosodje zavejo pomena hitrega ukrepanja pristojnih institucij in da usklajeno delujejo pri reševanju te nevarnosti. Poleg tega menimo, da bi bilo nujno, da se do teh odpadkov opredeli Nacionalni inštitut za javno zdravje. Čeprav smo obvestili pristojne institucije, je pomembno, da se opravi strokovna ocena tveganja za zdravje prebivalcev v neposredni bližini ter se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito javnega zdravja,« opozarja župan.
Nujno je, da se do potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in širše ekološke posledice opredeli tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Na štirih mestih
Ni skrivnost, kdo je pustil odpadke. Lastnik (najel je parcelo domačina, pripeljal smeti in poniknil) je podjetje Isberg, ki je sicer registrirano na naslovu v Brežicah, kot zakoniti zastopnik je vpisan Dragiša Ilan, kot ustanovitelj pa srbsko podjetje Hokuto, d. o. o., Beograd. Isbergovi odpadki so odloženi na lokacijah Dolenja Nemška vas, Šentrupert, Trebnje in Mihovica pri Šentjerneju. Isbergu je bilo že leta 2021 z odločbami odrejeno, da mora odpadke z vseh omenjenih lokacij odstraniti. Ker tega ni izvršil, je inšpektorica za vsako lokacijo (oziroma izpolnitev vsake odločbe posebej) uvedla postopek upravne izvršbe. Za odstranitev odpadkov po drugi osebi je inšpektorat pridobil oceno stroškov. Skladno z vodenjem postopka izvršbe je inšpektorica zavezancu izdala sklep o založitvi stroškov, a ta sredstev ni založil. Terjatve so bile odstopljene na FURS, izterjava v davčni izvršbi ni bila uspešna. Zakaj? Ker je Isberg v stečajnem postopku.
»Obveščeni smo bili, da je stečajna masa neznatna, zato ni verjetno, da bi pridobili sredstva za izvršbo iz stečajne mase. Prav tako ni pričakovati, da bi zavezanec sam odstranil odpadke oziroma da bi za odstranitev zagotovil potrebna sredstva, zato bo odpadke odstranila država. Za lokacijo Dolenja Nemška vas je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE) lani oddal javno naročilo, na podlagi katerega je izbrani izvajalec glede na razpoložljiva sredstva IRSOE 2024. že izvedel del naročila, preostanek izvedbe pa je skladno s pogodbo predviden letos. Ker smo ob koncu prejšnjega leta pridobili še dodatna sredstva s strani MOPE, je bilo izvedeno javno naročilo tudi za lokacije Šentrupert, Trebnje in Mihovica pri Šentjerneju. Za slednjo nismo prejeli nobene ponudbe, medtem ko smo za prvi dve prejeli ponudbo, a ni ustrezala tehničnim specifikacijam javnega naročila, saj ponudnik ni predvidel postopka končne obdelave odpadkov, katerega posledica bi bila prenehanje statusa odpadka. Za vse tri lokacije je po zagotovitvi sredstev s strani ministrstva letos predvidena ponovitev javnega naročila,« o usodi odpadkov in postopkih sporočajo z IRSOE.
Ne v državnem zboru
Na Občini Šentrupert so poleg poslanca Franca Kepe za pomoč prosili tudi preostale poslance s širšega območja Dolenjske. »Kot zanimivost lahko dodamo, da je bil letos v državnem zboru sprejet sklep, da se vprašanje glede odpadkov v Prelesju, ki ga je predlagal Franc Kepa, v državnem zboru ne obravnava. Iz tega bi lahko sklepali, da se o tako pomembnem okoljskem vprašanju, za rešitev katerega je pristojni inšpektorat ocenil strošek nekaj manj kot dva milijona evrov, v državnem zboru niti ne želi razpravljati,« je nad odnosom politike v Ljubljani do Dolenjske razočaran župan Ramovš.
