Ena vožnja na dan prežene bolezen stran

Ne govorimo o tem, da bi se na najboljših gorskih kolesih tako priganjali, da bi izkašljali pljuča. Skoraj vsaka oblika gorskega kolesarjenja je odlična. Zakaj je tako dobro – in zdravo, če poleg koles s seboj tovorimo tudi nekaj pameti in previdnosti?

Povprečen človek lahko med zmerno vožnjo z gorskim kolesom pokuri približno 680 kilokalorij na uro, kar je ena najboljših aktivnosti na prostem za hujšanje. Ker pa je vključenih toliko spremenljivk, kot so raznolik teren, masa kolesa in telesna pripravljenost kolesarja, se lahko število porabljenih kalorij pri posameznikih močno razlikuje.

Koristi za fizično zdravje so neskončne, od povečane moči do izboljšanega imunskega sistema. Ena od njih je, da je to tako imenovana zelena vadba, kar pomeni, da gre za dejavnost, ki poteka v naravi. Zdravniki pravijo, da je zelena vadba zdravilo narave, in to zaradi dvojnega odmerka endorfina, ki ga sprošča telesna aktivnost v kombinaciji z občutkom, ki nam ga vzbuja okolica.

Poleg tega je dan na prostem odličen vir vitamina D, saj kolesarji naravno vpijajo sonce. Čeprav pretirana izpostavljenost sončni svetlobi velja za tveganje, raziskave kažejo, da 86 odstotkom Evropejcem primanjkuje vitamina D. Ta je pomemben za kosti, kožo in uravnavanje telesne mase, zato je gorsko kolesarjenje odličen način za povečanje izpostavljenosti naravni sončni svetlobi.

Vitamin D v telesu naravno poveča raven melatonina, to je pomemben hormon, odgovoren za uravnavanje cikla spanja. Zato lahko gorsko kolesarjenje čez dan pomaga izboljšati spanec ponoči, posledici sta nižja raven stresa in pozitiven vpliv na duševno zdravje.