Energetsko neučinkoviti in težavni za opremljanje
Odprti tlorisi so bili še nedolgo tega izredno priljubljeni. Pravzaprav bi težko našli hišo, stanovanje ali poslovni prostor z novejšo letnico, ki ima vrat več, kot je prstov na eni roki. Zagovorniki tovrstnih tlorisov so opevali zračnost in svetlobo, pretok energije, praktičnost in večjo povezanost uporabnikov. Namesto da bi ob prihodu domov vsak družinski član zaprl vrata svoje sobe, so vsi ostali v enem velikem prostoru, in četudi je vsak počel nekaj po svoje, so bili skupaj. Pogovor je lažje stekel, saj ni treba kričati skozi vrata, lažja sta bila čiščenje, še posebno z robotskimi sesalniki, in prezračevanje. A pandemija, energetska kriza in draginja, ki sta sledili, so razkrile pomanjkljivosti odprtih tlorisov doma in na delovnem mestu.
Med ljudmi, ki se zadržujejo v enem velikem prostoru, se namreč virusi širijo veliko hitreje, kot če se vsak umakne v svojega in za seboj zapre vrata. Pomanjkanje slednjih je velika težava tudi pri delu od doma, ki bo v nekaterih panogah, kot kaže, postalo stalnica. Ko imata člana istega gospodinjstva hkrati sestanek prek videokonference, je namreč veliko bolje, če ima vsak svoj prostor; tako se lažje zberemo, delo pa opravimo hitreje in bolj učinkovito.
Za ogrevanje velikih prostorov bomo porabili več denarja in časa.
Trenutno največja težava odprtih tlorisov je ogrevanje. Da bi dvignili temperaturo enega večjega prostora, namreč porabimo veliko več energije, kot če bi ogrevali manjšega, ki se hitreje segreje. Stanovanja je treba zračiti tudi pozimi, drugače nas lahko doleti huda nadloga, imenovana plesen, a nas bo v stanovanjih z odprtim tlorisom precej bolj zeblo, kot če bi imeli več prostorov in bi prezračili vsakega posebej, ko v njem ni nikogar. To še zlasti velja za kuhinje, ki so pogosto povezane vsaj z jedilnico in dnevno sobo. Med kuhanjem vonjave zavzamejo ves prostor, se sčasoma zažrejo v sedežno garnituro in preproge, zato je še kako priporočljivo imeti vrata, ki bi jo ločevala od preostalih prostorov, pravijo strokovnjaki.
Veliki, med seboj povezani prostori pa so problematični tudi za opremljanje. Brez vsaj osnovnega poznavanja notranjega oblikovanja bomo sami namreč težko izbrali opremo, ki bi hkrati posamezne dele odrtega tlorisa ločila po namembnosti in jih obenem povezala v homogeno celoto. Te težave v domovih z več manjšimi prostori, ki so med seboj ločeni s stenami ali vrati, ni, vsakega lahko opremimo povsem po naših željah, mešamo različne sloge in barve, saj je vsak enota zase.
Odprti tloris lahko nekoliko preuredimo in poskrbimo za več zasebnosti s predelnimi stenami. Tiste iz mavčnih plošč bodo poskrbele tudi za zvočno in toplotno izolacijo, lahko pa si omislimo steklene. Tako bomo obdržali videz odprtega tlorisa, a pridobili nekaj zvočne in toplotne izolacije. Če želimo pregraditi denimo otroško sobo, da bi imel vsak otrok v njej malce zasebnosti, se odločimo za težjo zaveso ter jo namestimo na strop, lesen delilnik prostora ali premično pregradno steno, ki je lahko zložljiva in jo raztegnemo samo takrat, ko si želimo malce miru. Pomagamo si lahko z drsnimi vrati, ki bodo še posebej koristna, če jih namestimo med kuhinjo in preostankom prostora, če nam seveda razporeditev to omogoča. Tako jih bomo med kuhanjem zaprli ter paro in vonjave zadržali v kuhinji, ko bo ta prezračena, pa jih lahko spet odpremo.