ANKETA NEDELJSKIH NOVIC
Evrovizijka Ana Soklič: Hvala vsem. Rada vas imam!
Slovenija se je poslovila od letošnjega evrovizijskega prizorišča.
Odpri galerijo
Naša Ana Soklič na nizozemskem evrovizijskem odru FOTO: ANDRES PUTTING/EBU
Slovenija se je poslovila od Rotterdama, letošnjega evrovizijskega prizorišča, in tako bodo ljubitelji tega tekmovanja sobotni veliki finale, že 65. po vrsti, spremljali brez naše udeleženke.
Po torkovem nastopu na prvem polfinalnem večeru je namreč slovenska predstavnica ostala brez finalnega nastopa. A čeprav je razočaranje zagotovo prisotno, je bil prvi odziv Ane Soklič po razglasitvi poln upanja. Na facebooku je objavila zapis, v katerem je spregovorila o Kristusu in se zahvalila. »Samo eno življenje je in v Kristusu je vse drugo že določeno,« je zapisala. Dodala pa: »Srčna hvala vsem. Rada vas imam!« K temu je pripela še gospel skladbo Kim Burrell It Is Done.
Skok v zgodovino: »Festival v Luksemburgu je pokazal, da je Evropa še zmeraj prav smešno neenotna. Evropa je v Luksemburgu videla: futuristično modo Andreja Courregesa, razgaljena kolena luksemburške spikerice, plastični nakit po načrtih Španca Paca Rabanna, škotsko krilo Britanca, op-hlače Norvežanke, umetniške brke Šveda, obupno frizuro Tereze Kesovija, najnovejšo Cardinovo modo, lakirane lase Uda Jürgensa ... Evropa je poslušala revijo besednih neumnosti ...«
To je del novinarskega poročila o tekmovanju za pesem Evrovizije 1966, ki je bilo v Luksemburgu, objavljeno pa je bilo v reviji Tovariš, deset let po tistem, ko je Švicar Marcel Besançon predlagal, da bi evropske države priredile glasbeno tekmovanje po vzoru sanremskega festivala, ki se je začel že 1951. Za prvo prizorišče so izbrali Lugano. Javnega glasovanja še ni bilo, zmagovalca je razglasila posebna strokovna žirija.
Danes, dobrih šest desetletij pozneje, je vse krepko drugače. Ali pa tudi ne: futuristična (plastična) moda, razgaljena telesa, plastični nakit, kič na kilograme itd.
Naša tokratna anketa na spletni strni www.slovenskenovice.si pa je pokazala, da je dobrih 35 odstotkov sodelujočih prepričanih, da dogodek izgublja pomen, vsak tretji pa izbora za pesem Evrovizije sploh ne spremlja. Prav toliko, in še nekaj več, pa jih je odgovorilo, da jih pesem naše tokratne slovenske predstavnice sploh ni prepričala.
Kako vam je osebno všeč pesem Amen
naše Ane Soklič?Super skladba, Ana pa vokalno nad vsemi nasprotniki. 17 %
Pesem je kakovostna, a nekako ni primerna za evrovizijsko popevko. 24 %
Ana me letos z izbiro skladbe sploh ni prepričala. 33 %
Skladbe ne poznam. 26 %
Pesem je kakovostna, a nekako ni primerna za evrovizijsko popevko. 24 %
Ana me letos z izbiro skladbe sploh ni prepričala. 33 %
Skladbe ne poznam. 26 %
Po torkovem nastopu na prvem polfinalnem večeru je namreč slovenska predstavnica ostala brez finalnega nastopa. A čeprav je razočaranje zagotovo prisotno, je bil prvi odziv Ane Soklič po razglasitvi poln upanja. Na facebooku je objavila zapis, v katerem je spregovorila o Kristusu in se zahvalila. »Samo eno življenje je in v Kristusu je vse drugo že določeno,« je zapisala. Dodala pa: »Srčna hvala vsem. Rada vas imam!« K temu je pripela še gospel skladbo Kim Burrell It Is Done.
Skok v zgodovino: »Festival v Luksemburgu je pokazal, da je Evropa še zmeraj prav smešno neenotna. Evropa je v Luksemburgu videla: futuristično modo Andreja Courregesa, razgaljena kolena luksemburške spikerice, plastični nakit po načrtih Španca Paca Rabanna, škotsko krilo Britanca, op-hlače Norvežanke, umetniške brke Šveda, obupno frizuro Tereze Kesovija, najnovejšo Cardinovo modo, lakirane lase Uda Jürgensa ... Evropa je poslušala revijo besednih neumnosti ...«
Spremljate izbor za pesem Evrovizije?Seveda, to je vsako leto moje obvezno majsko opravilo. 12 %
Evrovizija počasi izgublja pomen. 36 %
Spremljam jo samo še površno. 22 %
Sploh je ne spremljam več. 30 %
Evrovizija počasi izgublja pomen. 36 %
Spremljam jo samo še površno. 22 %
Sploh je ne spremljam več. 30 %
To je del novinarskega poročila o tekmovanju za pesem Evrovizije 1966, ki je bilo v Luksemburgu, objavljeno pa je bilo v reviji Tovariš, deset let po tistem, ko je Švicar Marcel Besançon predlagal, da bi evropske države priredile glasbeno tekmovanje po vzoru sanremskega festivala, ki se je začel že 1951. Za prvo prizorišče so izbrali Lugano. Javnega glasovanja še ni bilo, zmagovalca je razglasila posebna strokovna žirija.
Danes, dobrih šest desetletij pozneje, je vse krepko drugače. Ali pa tudi ne: futuristična (plastična) moda, razgaljena telesa, plastični nakit, kič na kilograme itd.
Spremljate resničnosti šov Sanjski moški?Ja, in prav žal mi je, da se nisem prijavil. 5 %
Občasno ga spremljam, da se nasmejim. 38 %
Resničnostnih šovov ne spremljam. 57 %
Občasno ga spremljam, da se nasmejim. 38 %
Resničnostnih šovov ne spremljam. 57 %
Naša tokratna anketa na spletni strni www.slovenskenovice.si pa je pokazala, da je dobrih 35 odstotkov sodelujočih prepričanih, da dogodek izgublja pomen, vsak tretji pa izbora za pesem Evrovizije sploh ne spremlja. Prav toliko, in še nekaj več, pa jih je odgovorilo, da jih pesem naše tokratne slovenske predstavnice sploh ni prepričala.
