Februarja že posejemo najbolj pekoče sorte

Za vrtičkarje se zimsko spanje počasi zaključuje. Ljubitelji pekočih omak se že lahko lotijo setve, v zaprtih prostorih, seveda, še posebno tistih najbolj pekočih sort čilijev, denimo habanero, trinidad scorpion, vrste jolokia in naga ... Ta semena namreč kalijo najdlje, tudi do tri tedne, rastlina nato raste počasneje, pozneje vzcveti in dozori. A preden semena vtaknemo v substrat, je priporočljivo narediti test kaljivosti, da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa s semeni, ki ne bodo nikoli vzklila. Če se izkaže, da so prestara ali je z njimi narobe kaj drugega, si bo treba priskrbeti nova, žal je pri močno pekočih sortah že prepozno za test kaljivosti, če se po treh tednih namreč izkaže, da s semeni nič ne bo in bomo kupili nova, bodo ta spet vzklila šele po treh tednih, takrat pa bo že skoraj april. 

Priprava na kaljenje

V tem primeru test raje preskočimo in jih za vsak slučaj posejemo več, poleg tistih, za katere sumimo, da morda ne bi vzklila, še nekaj novih. Nekateri semena prej za 24 ur namočijo v vodo, da se zunanja ovojnica zmehča in jo nežna rastlinica lažje predre. Namesto tega lahko semena vtaknemo v šotno tableto, ki smo jo dobro prepojili z vodo. Semena nato vtaknemo v kakovostni substrat, lahko vsako v svoj mali lonček, ali pa jih posujemo po večjem pladnju, pozneje jih bo v vsakem primeru treba prepikirati. Pazimo le, da na istem pladnju ne mešamo različnih sort, ki bodo vzklile ob različnem času. Tudi starejših in novejših semen ni priporočljivo mešati, zgodi se namreč lahko, da bodo novejša vzklila prej. 

Različne sorte posadimo vsako v svoj lonček in jih označimo.

Spremljamo, kaj se dogaja

Ko so semena v substratu, ga dobro navlažimo, pokrijemo s prozorno folijo in postavimo na toplo mesto, najhitreje bodo vzklila pri temperaturi 25 stopinj Celzija. S svetlobo se za zdaj še ni treba ukvarjati, ta bo prišla na vrsto, ko bodo rastline pokukale na plan. Bistveno je, da vsak dan spremljamo, kaj se pod folijo dogaja. Če se substrat posuši, ga poškropimo z vodo, ko na površini opazimo zelene pikice, pa bo počasi čas, da folijo odstranimo, posodo pa premaknemo na svetlejše in nekoliko hladnejše mesto, ki pa naj vseeno ne bo hladnejše od 18 stopinj Celzija. Če bodo predolgo v temi, se bodo sadike pretegnile.

To je še posebno problematično povsem na začetku, pozneje, ko so denimo tik pred pikiranjem ali presajanjem, lahko pretegnjene rastline namreč rešimo tako, da jih enostavno zakopljemo globlje v substrat, če se bomo tega lotili z zelo mladimi rastlinami, ki so tudi zelo krhke in še nimajo povsem razvitih korenin, pa se lahko zgodi, da jim bomo korenine poškodovali, da bomo poškodovali stebelce ali pa rastlina preprosto ne bo preživela stresa. 

S pomočjo folije ustvarimo učinek tople grede.

Sajenje v lonček

Čas za pikiranje je, ko se klična lista povsem zravnata. Prepikiramo zdrave in močne rastline, tiste, ki so videti presvetle, so njihovi listi nakodrani ali so veliko manjše, zavržemo. Posadimo jih vsako v svoj lonček, do vrhnjih listov, spet uporabimo kakovosten substrat in jih postavimo na svetlo mesto. Ker svetloba običajno do njih ne prihaja od zgoraj, mlade rastline opazujemo in jih, ko se začnejo nagibati proti viru svetlobe, nekoliko obrnemo. Na ta način se bodo zravnale, manjša bo tudi možnost, da se pretegnejo. 

Lahko jih prej namočimo, ni pa nujno.