Festival za 400 milijonov ljudi
V ponedeljek se je kar 15 milijonov hindujcev, večinoma Indijcev, zbralo na stičišču treh hindujskih svetih rek, Gangesa, Jamune in Sarasvatija, imenovanem tudi Triveni Sangram, v bližini mesta Prajagradž v indijski severni državi Utar Pradeš in zaznamovalo začetek največjega romanja na svetu, ki se ga vsakih 12 let udeleži okoli 400 milijonov ljudi. Tako vernikov kot tudi turistov in drugih zijal, ki bi bili radi del tega največjega človeškega druženja na svetu. V hindu jeziku se ta verski praznik imenuje Maha kumbha mela ali festival velikega vrča.
Beseda kumbha, ki dobesedno pomeni vrč, izhaja iz starih indijskih besedil oziroma ved, ki segajo v čas okoli 1500 let pred našim štetjem, in s to besedo opisujejo vrč z vodo, pogosteje pa z amaritom, kar je v hindujskem verovanju tekočina oziroma nektar nesmrtnosti. Beseda mela pomeni združevanje, zbiranje, in tudi njo je mogoče najti v starodavnih indijskih pisnih virih. Skupaj imata besedi zelo specifičen pomen z veliko mistike in verskega tona, saj ju v Indiji razumejo kot druženje okoli vrča nektarja nesmrtnosti. V hindujski mitologiji naj bi se iz tega vrča v spopadu med demoni in dobrimi silami, ki jih predstavlja bog Višna, po dvanajstih dnevih boja polilo nekaj kapelj na štiri sveta mesta. V Prajagradž, kjer poteka letošnje romanje, ter v Našik, Hardivar in Udžjain, ki so prav tako prizorišča romanj in očiščevalnega kopanja, vendar ta romanja potekajo pogosteje in se jih udeleži manj vernikov.
Kraljevska kopel
Torek je bil rezerviran za tako imenovano kraljevsko kopel, ko se v vode svetih rek namočijo številni puščavniki oziroma indijski sveti možje, sadhuji, ki v velikem številu potujejo čez vso Indijo, da se na Festivalu velikega vrča udeležijo obrednega kopanja. Prav njihovo kopanje je najbolj slikovit del tega dogodka, saj so hindujski puščavniki, posuti s pepelom, z dolgimi lasmi in bradami, največja atrakcija za številne turiste. Kraljevska kopel je nekakšen simbolni začetek večtedenskega festivala. Puščavniki, menihi in vsi drugi, ki bodo v naslednjih dneh občutili »mokro moč svetih voda«, verjamejo, da se bodo v svetih rekah očistili vseh grehov, da bodo s tem obredom, v sanskrtu imenovanem prãyaścitta, našli rešitev zase v večnem krogu življenja in smrti. In seveda duhovno osvoboditev. A mnogi niso čakali na uradni začetek festivala; predsednik vlade države Utar Pradeš Jogi Aditjanath je že v nedeljo sporočil, da so se milijoni ljudi, ki so se zbrali na bregovih treh svetih rek, »potopili v sveto vodo Tigreni Sangrama«.
Kopanje indijskih svetih mož je najbolj slikovit del festivala, saj so ti hindujski puščavniki, posuti s pepelom, z dolgimi lasmi in bradami, največja atrakcija za številne turiste.
Začetnik tega množičnega zbiranja je hindujski mislec, filozof in »svetnik« Adi Šankara iz osmega stoletja našega štetja, ki je začel zbirati druge hindujske mislece, menihe in navadne ljudi, ki so ta množična srečanja v prvi vrsti izrabili za številne razprave in debate. Najbolj množično romanje in zbiranje ljudi na svetu poteka v skladu s hindujskim lunarno-sončnim koledarjem in zlasti s položajem Jupitra. Ker največji planet našega osončja potrebuje za pot okoli sonca dobrih 11 let in 8 mesecev, tudi velikansko romarsko srečanje in očiščevanje v svetih rekah Prajagradža poteka skoraj vsakih 12 let.
2017.
so festival uvrstili na Unescov seznam nestvarne kulturne dediščine.
Dediščina Unesca
Indijski premier Narendra Modi je ljudi z vsega sveta povabil na festival, ki je že od 2017. na Unescovem seznamu nestvarne kulturne dediščine. Za organizatorje in oblasti, ne samo tiste iz države Utar Pradeš, je prihod milijonov ljudi zelo velik logistični in organizacijski zalogaj. Na več kot 4000 hektarjev velikem prostoru so postavili več kot 160.000 šotorov za namestitev romarjev, poskrbeli za 3000 skupnih kuhinj, 145.000 stranišč in 99 velikih parkirišč ter potegnili približno 1250 kilometrov vodovodnih cevi, da bodo vsem zagotovili pitno vodo. Poleg tega so namestili še več kot 450.000 električnih priključkov; v času festivala, ki se bo zaključil konec februarja, naj bi porabili toliko električnega toka, kot ga porabi 100.000 stanovanj v urbanem središču.
160.000
šotorov so postavili za nastanitev romarjev.
Pri tolikšnem številu ljudi je pomembna tudi varnost, zato so postavili več kot 2700 varnostnih kamer, opremljenih z umetno inteligenco, povezane so v nadzornih centrih, kjer dogajanje spremlja na tisoče varnostnih strokovnjakov. V zraku so tudi droni, na terenu pa bo več kot 40.000 policistov in varnostnikov, saj se bojijo, da bi se ponovilo dogajanje izpred 12 let, ko je na Festivalu velikega vrča v prerivanju in stampedu na železniški postaji umrlo več deset ljudi. Indijske železnice so uvedle skoraj 100 dodatnih rednih vlakov, v Prajagradž bo vernike odpeljalo več kot 3000 posebnih vlakov. V mestu so zgradili 11 novih cestnih koridorjev, obiskovalce bo prevažalo 7000 avtobusov, čez svete reke pa so postavili še 30 pontonskih mostov, da bo vsa ta množica lahko prišla do vode in očiščenja.
40.000
policistov in varnostnikov bo skrbelo za varnost.
Preimenovanje
Mesto Prajagradž se je do leta 2018 imenovalo Allahabad, tako ga je pred stoletji imenoval muslimanski mogulski cesar Akbar. V nacionalističnem navalu indijske vladajoče stranke premiera Narende Modija, da bi Indijo transformiral iz sekularne in pluralne države v državo hindujske večine, so ga pred sedmimi leti preimenovali v Prajagradž, da bi mu dodali pravo identiteto kot romarskemu mestu hindujcev.
