Frančišku, njegovi sestri in sestrični se je prikazovala devica Marija
Papež Janez Pavel II. je maja 2000 v Fatimi razglasil Frančiška in Jacinto Marto za blažena, 13. maja 2017, ob 100-letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem, pa ju je papež Frančišek razglasil za sveta.
Frančišek se je rodil 11. junija 1908. Bil je miren, popustljiv in spravljiv, molčeč, ljubezniv in razumevajoč. V šoli se ni dobro učil. Njegove misli so bile drugje, zlasti ko mu je Marija razodela, da bo kmalu umrl. Zgodilo se je 4. aprila 1919, in sicer zaradi španske gripe. Njegovi posmrtni ostanki so počivali na župnijskem pokopališču do 13. marca 1952, ko so jih prenesli v baziliko v Irijski globeli.
Videnja Marije
Skupaj s sestrično Lucijo in mlajšo sestro Jacinto je imel videnja Marije, ki je otrokom zaupala skrivnosti za vse človeštvo. A že prej so Frančiška navduševale božje skrivnosti. Zelo rad je imel naravo, sončni zahod, odseve svetlobe v kapljicah rose, ubrano ptičje petje, odmeve med skalami … Frančiškovi dnevi so bili polni čudežev, še preden se mu je prikazala Marija. Na dan prvega prikazovanja je imel devet let. Z v belo oblečeno gospo se je pogovarjala Lucija, Jacinta je vse videla in slišala, Frančišek pa je videl samo podobo in premikanje ustnic.
Na dan prvega prikazovanja je imel devet let.
Marija se jim je prikazala na kraju, kjer danes stoji fatimska bazilika. Bila je nedelja, 13. maja 1917; trije pastirci so pasli čredo poltretji kilometer od Fatime, na posestvu Lucijinih staršev. Nenadoma se je zabliskalo, otroci so hiteli zganjati ovce, da bi šli domov. Tedaj se je drugič zabliskalo. Ko so hiteli domov, se jim je na zeleni krošnji hrasta prikazala čudovita gospa, svetlejša od sonca, in jim dejala: »Ne bojte se, nič žalega vam nočem.« Povedala je, da prihaja z neba, da je prišla od njih zahtevat, naj šest mesecev, vsakič trinajstega dne, pridejo na ta kraj prav to uro. Da jim bo povedala, kdo je in kaj želi. Da bo prišla še sedmič, jim je rekla. Preden je odšla, jim je priporočila, naj vsak dan pobožno molijo, da bi izmolili mir na svetu.
Tako so se začela fatimska prikazovanja, ki so trajala do 13. oktobra 1917. Prek otrok je Marija poslala sporočilo, imenovano Mirovni načrt iz nebes, ki je ljudi pozivalo, naj se obrnejo h krščanstvu, spodbujalo molitev in pokoro. Zadnji dan se jim je predstavila kot Kraljica rožnega venca, zgodil se je sončni čudež, ko se je sonce začelo vrteti na nebu.
Čudež iz Fatime
Cerkev je najprej vse spremljala s strani, 40 let pozneje pa je Vatikan potrdil prikazovanja kot dostojno verovanje, kot Čudež iz Fatime. Ta kraj je postal ob francoskem Lurdu eno od najbolj spoštovanja vrednih katoliških svetišč, vsako leto na tisoče vernikov roma tja, kjer naj bi se devica Marija prikazovala otrokom. Papež Janez Pavel II. je svoje preživetje ob poskusu atentata 13. maja 1981, ko je nanj na Trgu sv. Petra streljal Turek Mehmet Ali Agca, pripisoval Naši gospe iz Fatime in je svetišče tudi večkrat obiskal, kroglo, ki so mu jo odstranili iz telesa, pa je dal vgraditi v krono fatimske Marije.
Verniki verjamejo, da je sestra Lucija od device Marije izvedela za ključne dogodke 20. stoletja. Prva dva dela prerokb sta dolgo znana (prvi govori o peklu, drugi o drugi svetovni vojni in komunističnem pregonu krščanstva), tretji del t. i. skrivnosti Fatime pa je več kot 80 let zbujal zanimanje sveta. Več let je veljalo, da se v tej napovedi skriva konec sveta. A je na 43 straneh dokumenta, imenovanega Vizija iz Fatime, Vatikan sporočil, da se skrivnost nanaša na dogodke, ki so se že zgodili: poskus atentata na papeža.
