Glasba lahko tudi zdravi – v Sloveniji imamo že osem glasbenih kvalificiranih terapevtk
»Obiskala sem 35-letnega moškega na oddelku intenzivne terapije v ljubljanskem kliničnem centru, kjer je po hudem padcu v Kamniških Alpah že enajst dni ležal v komi. Sprva ni bilo videti, da se bo prebudil, a dvanajsti dan je prišlo do preobrata. Med glasbeno terapijo je najprej premaknil roko, nato nogo in začel dvigovati glavo. Ko sem mu pela njegovo ime, so mu iz oči pritekle solze. Zdravstvo in glasbena terapija sta bila v tistem trenutku z roko v roki. Danes, po devetih mesecih, hodi na sprehode s svojo enoletno hčerkico. V času rehabilitacije napreduje hitreje, kot so pričakovali. Ta izkušnja mi je dala čudovito potrditev, da je glasbena terapija izjemna podpora zdravstvu,« pravi glasbena terapevtka Petra Gabršček, ki izvaja terapijo v zasebni praksi, v varstveno-delovnih centrih ter na osnovni šoli za osebe s posebnimi potrebami, je tudi zborovodja zbora oseb s posebnimi potrebami.
Glasbena terapija je v tujini priznana stroka in sestavni del celotne obravnave posameznikov z različnimi težavami, v Sloveniji še ni formalno priznana, vendar se v praksi že izvaja. Čeprav poklic glasbenega terapevta v Sloveniji še ni zakonsko urejen, vedno več ustanov prepoznava pomen te terapije, ki ni le eksperimentiranje z glasbo, temveč strokovno delo, ki lahko močno izboljša kakovost življenja ljudi, zlasti tistih v težkih življenjskih obdobjih.
Osem terapevtk
»Trenutno v Sloveniji deluje osem kvalificiranih glasbenih terapevtk, ki smo zaključile večletni študij na Inštitutu Knoll in smo strokovno usposobljene za to delo. Glasbeno terapijo izvajamo v zasebni praksi in v različnih ustanovah – šolah, varstveno-delovnih centrih, domovih za starejše, v UKC Ljubljana in drugje. Naši rezultati so opazni. Prizadevamo si, da glasbena terapija postane uradno priznana v okviru umetnostnih terapij po zakonu o psihoterapiji, ki je trenutno v prvi obravnavi v parlamentu,« je povedala Rozalija Dvoršek, predsednica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Tudi ona se je udeležila mednarodnega simpozija glasbenih terapevtov minuli konec tedna v Brežicah pod naslovom Srečanja v glasbi: Glasbena terapija – kje smo in kam gremo?, na katerega je prišlo 26 tujih strokovnjakov iz 21 držav, prek spleta se je razpravi pridružilo še deset strokovnjakov iz desetih držav.
Gerben Roefs, nizozemski glasbeni terapevt, je izpostavil raziskave, ki od leta 2014 dokazujejo, da glasbena terapija pomaga pri demenci, depresiji, avtizmu in pri ljudeh s posebnimi potrebami. Poudaril je, da glasba ni le umetniška oblika, temveč močno orodje za ohranjanje zdravja možganov in duševnega dobrega počutja. Med udeleženci simpozija je bila tudi pionirka glasbene terapije Karin Schumacher iz Nemčije, ki je svojo pot začela v sedemdesetih letih in s svojim delom vplivala na razvoj te terapije v Avstriji in Nemčiji. Poudarila je pomen pravne ureditve poklica glasbenega terapevta.
Prizadevamo si, da glasbena terapija postane uradno priznana v okviru umetnostnih terapij po zakonu o psihoterapiji, ki je trenutno v prvi obravnavi v parlamentu.
Preventivno orodje
Špela Loti Knoll, ustanoviteljica Inštituta Knoll, prvega in edinega izobraževalnega programa za glasbene terapevte v Sloveniji, ki deluje že deset let, je povedala, da je glasbena terapija v Sloveniji vedno bolj prepoznana in spoštovana, zlasti v ustanovah, kjer delajo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter s starejšimi. Poudarila je, da bi morali v Sloveniji še bolj razmisliti o uporabi glasbene terapije kot preventivnega orodja. Stres, depresija, demenca, avtizem, travmatične izkušnje, ki so posledica smrti, ločitev, selitev, vojn, so le nekateri izzivi, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Eden izmed učinkovitih pristopov soočanja z raznovrstnimi izzivi je glasbena terapija. »V Sloveniji glasbeni terapevti najpogosteje delamo z osebami z demenco, z motnjo v duševnem razvoju, z otroki in mladostniki v šolah s prilagojenim programom, v zdravstvu pa na pediatrični kliniki v Ljubljani,« pravi terapevtka Mihaela Kavčič in opiše stanje šestletne deklice, ki je zbolela za rakom in je bila izpostavljena dolgotrajnejšemu zdravljenju na oddelku za otroško onkologijo. Glasbene terapije so ji pomagale na telesni, psihični in socialni ravni.
Terapevtka Maruša Juvanc je opisala svoje delo z gospodom po možganski kapi, ki je imel afazijo. »Razumel je pomen besed, vendar jih ni zmogel izgovoriti. Z vključitvijo glasbe lahko posameznik znova vzpostavi nevronske poti, ki so povezane s produkcijo govora. Skupaj sva pela besedne zveze, dele besedil in jih ponavljala, sčasoma je od mene potreboval le malo pomoči, da je zraven zapel. Proti koncu je sam pel besedne zveze in na koncu najinega procesa je zmogel sam povedati določene besede. Gre za proces, pri katerem se reorganizirajo možganske funkcije in pride do sprememb v delu možganov, ki je odgovoren za vokalizacijo. Morali bi videti njegovo srečo, ko je sam zmogel izreči besede, ki so bile prej samo v njegovi glavi.«
Znanstvene raziskave
Simona Kokot pojasnjuje, da so glasbeni terapevti osredotočeni na trenutne potrebe posameznika in razvoj njegovih sposobnosti na več ravneh; fizični, socialni, čustveni, intelektualni, komunikacijski in duhovni. »Koristi glasbene terapije so lahko zmanjšanje anksioznost ali ravni stresa, uravnavanje razpoloženja, krepitev komunikacijske sposobnosti, izboljšati govorne in jezikovne sposobnosti, izgradnja socialnih veščin. Stroka glasbene terapije temelji na številnih znanstvenih raziskavah,« je povedala.
Po besedah Dvorškove se pri nas glasbena terapija zelo hitro razvija, študij je mogoč že deset let, a poklic glasbenega terapevta še ni formalno priznan, kar pomeni, da ni zakonsko urejenih minimalnih standardov, ki bi določali izobrazbo, kompetence in poklicni razvoj za opravljanje dela glasbenega terapevta. Zato si njihovo združenje prizadeva za izboljšanje tega stanja s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami in strokovnjaki – predvsem s povezovanjem z drugimi umetnostnimi terapijami in s Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo.
In kako je s plačilom terapij? Dvorškova odgovarja: »Kot marsikaj drugega je tudi glasbena terapija v Sloveniji trenutno žal večinoma dostopna le za tiste, ki si jo lahko privoščijo sami. Je nekaj izjem, a so res le izjeme, ki potrjujejo pravilo – večinoma gre za projekte, za katere so pridobili namenski denar, ali pa za financiranje prek društev. Tudi številčno nas je malo, a smo razporejene po vsej Sloveniji – seznam kvalificiranih glasbenih terapevtk, ki so se z objavo strinjale, najdete na naši spletni strani www.glasbenaterapija.si.«
Vzporedno s simpozijem se je odvijala tudi Generalna skupščina EMTC, ki je gostila terapevte iz 21 evropskih držav v živo in 11 prek spleta. Kot je povedala predstavnica glasbenih terapevtov Slovenije v Evropskem združenju glasbenih terapevtov Maruša Juvanc, je bil sklep generalne skupščine, da morajo več aktivnosti in denarja nameniti za prepoznavnost EMTC pri Evropski komisiji, saj to vpliva na zakonske podlage ureditve poklica glasbeni terapevt.
