Gornji Dolič: nove orgle za novih 100 let
Zamisel za nove orgle v župnijski cerkvi sv. Florijana v Gornjem Doliču je stara skoraj desetletje. Pobudnice so bile pevke, članice ženskega pevskega zbora Beli cvet: »Prvi koraki so bili resda malce negotovi, a so z vsako novo spodbudo in dobrim odzivom krajanov postajali vse bolj odločni,« povedo v en glas. Korakov ni zmanjkalo. Z vsakoletnimi koncerti in pobudami – izdelava prazničnih voščilnic in adventnih venčkov, petje svečanskih kolednic – so zbirale denar in tudi s podporo krajanov zbrale nekaj čez 55.000 evrov. Čas je naredil svoje, epidemija je bila le še za zapik, a volje ni zmanjkalo. Ustanovili so odbor za nove orgle, ki pa so postajale vse dražje in dražje.
Odbor deluje že dobro leto, zbrali so ponudbe, izdelovalci pa so v en glas pritrdili, da starih ni več mogoče obnoviti in da so edina prava pot – nove. Konec lanskega leta je bila pogodba podpisana, Orglarstvo Dvoršak je določilo predvideni znesek. Ta bo znašal 110.000 evrov, rok za izdelavo je junij 2025. »Zdaj je pred nami jasen cilj, do katerega nas loči še precej korakov. Tudi ureditev in obnova kora, kamor bodo postavili nove orgle. Koliko nas bo stalo to, še ni povsem določeno, saj je odvisno od uskladitve rešitev ter potrebnih posegov z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« pravi član odbora za nove orgle Cveto Herlah.
110.000
evrov bodo predvidoma stale nove orgle.
Kot pravi Mirko Horvat, dolgoletni lokalni župnik župnije Sv. Florijan v Doliču, ta spada v okvir mariborske nadškofije: »Projekt, ki so ga začele pevke zbora Beli cvet in ga zdaj nadaljujejo skupaj s krajani, absolutno podpiram.«
Nestrokovna obnova
Leta 1873 je bila po odloku takratne lavantinsko-mariborske škofije ustanovljena župnija Sv. Florijan v Doliču, štela je 1212 duš, župnišču so dogradili prvo nadstropje. Prvi župnik je bil Sebastijan Poznič, nato Janez Košar, Matija Fideršek, Martin Ulčnik, ki je prejšnjo, manjšo cerkev, 1914. povečal v prostorno in svetlo. Cerkev ima tri oltarje: glavnega sv. Florijana, stranskega Sv. Križa z vernimi dušami v vicah in Božjim grobom ter na ženski strani oltar Lurške Matere božje. Krasi jo čudovita baročna prižnica na vrhu z Jezusom kot Dobrim pastirjem. Za Ulčnikom je prišel Stanko Weingerl, za njim Jože Vengust, ki ga je nasledil skoraj domačin Franc Gornjak iz Straže pri Mislinji. Po njegovi smrti 1995. je čez dve leti prevzel službo Horvat iz Sv. Urbana v Slovenskih Goricah. Med letoma 1997 in 2007 so župljani skupaj z njim temeljito prenovili cerkev in župnišče z okolico. Naložba v nove orgle pa ostaja za krajane Doliča ter občane občine Mislinja precejšen izziv.
Obstoječe s petimi pojočimi registri in enim manualom je izdelala orglarska delavnica Josef Brandl – Orgelbau Ansalt, Marburg/Drau okrog leta 1900. Kot pravijo, je bila pred časom obnova »opravljena precej nestrokovno«, zato bi bila nova obnova nesmiselna. Zaradi predelav so daleč od prvotnega inštrumenta, bodo pa nove zadržale stari videz. V Doliču se veselijo vsakega uspešnega koraka, ki jih približa cilju in otvoritvenemu koncertu prihodnje leto. Zato pospešeno zbirajo denar.
Drago Pavlič, prvi mož odbora za nove orgle, je optimist. »Ponosen sem, da so ljudje, krajani, prepoznali potrebo, da po 100 letih dobimo nove orgle. Veliko je bilo doslej narejeno skupaj s krajani in pobudnicami iz zbora Beli cvet. V vsakem primeru pa me veseli, da so krajani in občani občine Mislinja prepoznali, da je treba kulturni spomenik lokalnega pomena ohranjati naprej, da to, kar so naši predniki pred desetletji in stoletjem naredili za nas, prepustimo mlajšim in rodovom, ki bodo šele prišli.«
Deset kuratov in zasebna šola
Šele za časa cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. (1740–1790) se je začelo bolj varno življenje v dolini, zato je leto 1788 pomemben mejnik tudi za župnijo Sv. Florijan. Takrat so bile določene razmejitve župnij, ki veljajo še danes. Začeli so graditi cerkev in postavili novo župnijsko poslopje. Leta 1792 je bil nastavljen prvi redni kurat. Med letoma 1792 in 1873 se jih je zvrstilo deset. Najvidnejši med njimi je bil Janez Einsiedler (1855–1860), ki je v leseni mežnariji skupaj s takratnim mežnarjem 1859. ustanovil zasebno šolo v Doliču in začel poučevanje verouka, pisanja, branja in računanja.
