Gozdarji ogrožajo staroselsko pleme

Organizacija Survival International, ki se zavzema za pravice domorodnih in plemenskih ljudstev ter ljudstev, ki nimajo stika s sodobnim svetom, je objavila posnetke plemena Mashco Piro v perujski Amazoniji, ki živi na območju, ki je »nevarno blizu« delov gozda, ki si jih ogledujejo gozdarska podjetja. Pri Survival International in lokalnih staroselskih organizacijah opozarjajo, da je to le še en dokaz, da je treba korporacijam preklicati vsa dovoljenja za sečnjo v tem delu sveta in končno priznati, da ozemlje pripada staroselskim ljudstvom.

Uspelo jim je preživeti

Na posnetkih so vidni člani skupnosti nomadskih lovcev in nabiralcev Mashco Piro, ki naj bi bila eno največjih plemen brez stika s civilizacijo na svetu; po ocenah strokovnjakov naj bi imela okoli 750 pripadnikov. V poznem 19. stoletju je pleme preživelo ogromno trpljenja zaradi kolonialnih gumarskih baronov v zahodni Amazoniji. Na tisoče članov plemena je bilo zasužnjenih, nešteto drugih pa so preganjali, pretepali, vklepali v verige, oropali, posiljevali in umorili.

Ne glede na vsa pričakovanja pa jim je uspelo preživeti in ohraniti nedotaknjeno tradicionalno kulturo. A pleme Mashco Piro se še naprej sooča z vedno večjo grožnjo sečnje in krčenja gozdov. Več gozdarskih podjetij je pridobilo koncesijo za pridobivanje lesa na ozemlju, ki pripada ljudstvu Mashco Piro, le nekaj kilometrov proč od kraja, kjer so bili narejeni najnovejši posnetki.

V poznem 19. stoletju so plemenu ogromno trpljenja prizadejali kolonialni gumarski baroni v zahodni Amazoniji.

»Ti neverjetni posnetki kažejo, da velika skupina staroselcev živi le nekaj kilometrov od mesta, kjer gozdarji pripravljajo nove operacije. Gozdarsko podjetje Canales Tahuamanu že zdaj deluje na ozemlju plemena, vemo pa, da skupnost Mashco Piro temu odločno nasprotuje,« je povedala direktorica Survival International Caroline Pearce. »To je humanitarna katastrofa v nastajanju – nujno je treba pregnati gozdarje in dokončno ustrezno zaščititi ozemlje plemena,« je opozorila.

Poziv k preklicu dovoljenj za sečnjo

Na enem od posnetkov se vidi skupina 17 pripadnikov plemena blizu vasi Puerto Nuevo v jugovzhodnem Peruju, na drugem je vidnih več kot 50 oseb blizu vasi Monte Salvado. To naselje naseljujejo pripadniki avtohtonega perujskega ljudstva Yine, ki ima stike s sodobnim svetom, vendar govori jezik, soroden jeziku plemena Mashco Piro. Pripadniki ljudstva Yine naj bi tudi povedali, da so člani Mashca Pira že prej izrazili ogorčenje nad prisotnostjo gozdarjev na svoji zemlji.

Survival International poziva organizacijo Forest Stewardship Council (FSC), ki naj bi spodbujala etično in odgovorno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi, naj prekliče dovoljenja za sečnjo, podeljena podjetjem, ki delujejo v tem delu Amazonije. »Če tega ne bo storila, bo v posmeh celotnemu sistemu podeljevanja dovoljenj,« je dodala Pearceova. »To je neizpodbiten dokaz, da veliko pripadnikov plemena Mashco Piro živi na območju, ki ga vlada ni zaščitila, ampak ga je dejansko prodala gozdarskim podjetjem. Prišleki bi lahko prinesli nove bolezni, ki bi izbrisale Mashco Piro z obličja sveta, obstaja pa tudi nevarnost izbruha nasilja na obeh straneh, zato je zelo pomembno, da so ozemeljske pravice Mashca Pira priznane in zaščitene z zakonom,« je dodal Alfredo Vargas Pio, predsednik lokalne staroselske organizacije FENAMAD.