Gredice naj ne bodo prazne
Konec septembra se začne jesen, dan postaja krajši, temperature nižje, živahne barve se bodo umaknile, zamenjali jih bodo umirjeni odtenki, a na vrtu dela ne zmanjka, vrtičkarji žanjejo rezultate svojega dela, torej pobirajo pridelke in jih shranjujejo, obenem pa tudi pripravljajo vrt na zimo. Pobiramo še zadnji paradižnik, bučke in kumare ter papriko, pa fižol, če smo ga poleti večkrat sejali, pobiramo tudi buče. Zemlje ne pustimo prazne, če ne bi nič novega posejali ali sadili, se odločimo za t. i. zeleno gnojenje, posejemo gorjušico, ki odvrača nekatere škodljivce, in enoletno deteljo, ki tla izboljša, poživi, pognoji. Niti fižolovih rastlin ne izpulimo, odrežemo jih tako, da korenine ostanejo v zemlji, saj jo bodo izboljšale.
Nova vrsta jagod
V zelenjavnem vrtu sejemo zimsko solato, motovilec, tudi rukolo, redkvice in špinačo (kar na gredico, ki so ostale prazne, ko smo pobrali fižol in paradižnik) ter blitvo, da jih bomo v prihodnjem letu imeli obilo, zasejemo novo gredo jagod, tla dobro pripravimo, najbolje s kompostom, okoli sadik pa položimo zastirko ter zalijemo. Jagode obnavljamo na tri leta, saj takrat manj obrodijo, da ne bi naenkrat ostali brez sladkih rdečih plodov, vsako leto zasadimo novo gredico. Poleg jagod lahko posadimo (zimski) česen, saj se imajo zelo radi. Posadimo tudi rabarbaro, ki ima rada dobro zemljo, zato jo obogatimo s kompostom.
Sadimo maline
V sadovnjaku obiramo jabolka, hruške – ne trgamo jih, pač pa plod zavrtimo, obiramo le zrele plodove, tako se obiranje lahko razvleče na teden dni –, slive, grozdje. Obrežemo ribezove grmičke in maline, slednje lahko tudi sadimo, in sicer ob robu zelenjavnega vrta, kjer poleti ne bodo delale pretirane sence. Na meter posadimo pet sadik. Pobiramo tudi lešnike in orehe, teh ne trgamo z drevesa, pobiramo plodove, ki so padli na tla. Zdaj že lahko sadimo nova sadna drevesa, na primer breskve ali nektarine. Tudi v zeliščnem vrtu imamo precej dela, enoletna zelišča pobiramo (vedno v suhem vremenu) in jih shranimo, trajna obrežemo, lahko jih izkopljemo in razdelimo na več delov ter jih tako razsadimo; nekaj jih posadimo v lončke, te pa postavimo na okensko polico, da bomo v polnem okusu uživali tudi v hladnejšem delu leta. V tem času sadimo tudi nova zelišča.
Dosejemo travo
V okrasnem vrtu odstranimo enoletnice, ki so cvetele poleti, in grede pripravimo na jesenske rastline, posadimo trajnice, zimzelene rastline in tudi čebulice, ki nas bodo razveseljevale spomladi: na trato posadimo zvončke in žafrane, oboje lahko posadimo tudi na gredico, prav tako narcise, tulipane in hijacinte, ki bodo zrak napolnile z omamnim vonjem. Nabiramo seme rastlin, ki jih želimo razmnožiti. Ko smo ravno omenili trato, ta bo po vročem in sušnem poletju počasi spet dobivala zeleno barvo, zdaj pa je pravi čas, da jo obnovimo, dosejemo. Bilke se bodo dobro ukoreninile do prvega mraza, pa še plevel jih ne bo izpodrival, saj ta bolje uspeva spomladi. Del, ki bi ga radi dosejali, najprej zrahljamo, z lopato ali vilami, potem pograbimo in poravnamo ter posejemo seme in ga rahlo vtremo v tla ter na koncu zalijemo.
Priprava komposta
Če ga še nimamo, postavimo kompostnik, stoji naj blizu vrta in kuhinje, da nam odpadkov ne bo treba nositi daleč. Naj bo v zavetni legi, delno zasenčeni, saj je toplota pomembna za razkrajanje. Lahko ga kupimo ali naredimo sami iz lesenih desk. Na dno damo stebla in vejice, ki smo jih narezali na majhne kose, da hitreje razpadejo, lepenko in papir, premešamo. Na to damo odpadke (ki jih premešamo), na te pa tenko plast vrtne zemlje, nanjo odpadke in spet zemljo, če seveda imamo dovolj materiala, sicer pa ga bomo dodajali sproti; ne tlačimo, saj potrebujejo organizmi za življenje in razkrajanje zrak. Kompostnik pokrijemo. Kompost mora biti vlažen, po potrebi ga zalivamo (zlasti v vročem poletju). V toplem vremenu se bo razkrajanje na sredini začelo že po nekaj dnevih. Bolj pestra bo sestava komposta, bolje bodo rastline preskrbljene s hranili. Na kompost ne mečemo plastike, stekla, kovine, barv in lakov, strojnega olja in živalskih iztrebkov, prav tako ne bolnih in kemično obdelanih rastlin. Na kompost spadajo kuhinjski in vrtni odpadki (ostanki zelenjave, jajčne lupine, ostanki čaja in kavna usedlina; pokošena trava, ostanki obrezovanja dreves in žive meje), listje (v tanjših plasteh), slama, saje, morske alge.
