Gusarji znova dvigajo glavo
Kmalu po začetku izraelskega odziva na napad Hamasovih teroristov na Izrael 7. oktobra lani so v podporo svojim palestinskim »bratrancem« v vsem arabskem svetu aktivno vstali Hutiji, uporniška skupina iz Jemna na jugu Arabskega polotoka, ki jo izdatno financira in z orožjem zalaga iranski režim. Ti so začeli obstreljevati tovorne ladje, zlasti tiste, ki so bile namenjene v izraelsko pristanišče Eilat, zaradi česar se je promet v tem pristanišču po nekaterih ocenah že kmalu po začetku najnovejše krize na Bližnjem vzhodu zmanjšal za kar tri četrtine.
A ni se zmanjšal zgolj promet v Eilat, grožnje hutijevcev, da bodo potopili ladje, ki prek ožine Bab al-Mandab med Jemnom in Džibutijem na afriški celini plujejo po Rdečem morju proti Sueškemu prekopu in so namenjene v izraelska pristanišča, so močno omajale ustaljene transportne pomorske poti. Še posebno po tem, ko so hutijevci začeli uresničevati svoje grožnje in dejansko napadati tovorne ladje.
Najkrajša pomorska pot med Azijo in Evropo je bila s tem resno ogrožena. In marsikateri ladijski prevoznik je začel preusmerjati svoje ladje na daljšo pot okoli Afrike. A izkazalo se je, da tudi ta ni najbolj varna. Glavo so spet začeli dvigovati pirati iz Somalije, ki so že pred petnajstimi leti močno ogrožali morske poti med Azijo in Evropo.
Po podatkih EUNavfor Atalanta, mornariške skupine Evropske unije, ki skrbi za varnost morskih plovnih poti ob vzhodni afriški obali, so od lanskega novembra do zdaj pirati napadli ter poskušali zajeti in ugrabiti že 20 tovornih ladij. Uspešni so bili le delno, saj so v tem času zajeli dve tovorni ladji in 12 večjih ribiških. Pred dnevi so somalijski pirati poskušali zajeti ribiško ladjo, ki je plula pod iransko zastavo, dva dni za tem pa še tovorno, ki je plula pod liberijsko zastavo. V nobenem primeru jim zaradi hitrega posredovanja evropskih, indijskih in ameriških marincev sicer ni uspelo zajeti ladje in posadke.
20
tovornih in ribiških ladij so poskušali napasti pirati v zadnjih petih mesecih.
Pogajanja o odkupnini
Jim je pa uspelo na začetku marca zajeti bangladeško ladjo za prevoz razsutega tovora Abdulah. Kakor je prvi oficir na ladji Ulah Khan po radio povezavi sporočil svojim lastnikom, so se pirati povzpeli nanjo, zajeli kapitana in ladijske častnike in jo zasidrali blizu somalijske obale. Še vedno je zasidrana v bližini obale, pirati in lastniki pa se očitno pogajajo o odkupnini.
Najbrž bo usoda Abdulaha podobna tisti, ki jo je od decembra pa vse do pred nekaj dnevi doživljala bolgarska ladja Ruen, ki je sicer registrirana na Malti. Skupaj s 17 člani posadke je bila več kot dva meseca zasidrana v ribiškem mestecu v polavtonomni regiji Puntland na severovzhodu Somalije, potem pa je kljub neuspešnim pogajanjem o odkupnini ladja skupaj s 35 gusarji na krovu odplula proti odprtemu morju. Tam so jih prestregli indijski marinci, zajeli gusarje in osvobodili 17 članov posadke.
Kot domnevajo v EUNavforju, naj bi bil Ruen za gusarje nekakšna izhodiščna točka za poskuse ugrabitve drugih ladij. Najbrž so z Ruena tudi sprožili napad na ladjo Abdulah. Uradnik bangladeškega zunanjega ministrstva je sicer izjavil, da njegova vlada ni naklonjena morebitni vojaški operaciji za rešitev posadke in Abdulaha, saj naj bi imeli pirati, ki delujejo v bližini somalijske obale, »bistveno prednost«.
Kakor je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press dejal direktor oddelka za preprečevanje kriminala pri Mednarodni zvezi gospodarskih zbornic Cyrus Mody, je odločitev Indije, da pošlje najmanj ducat vojaških ladij, ki naj bi varovale plovne poti ob vzhodni afriški obali, nadvse dobrodošla in lahko pripomore k temu, da bi se napadi gusarjev bistveno zmanjšali. Na pomen prisotnosti indijskih vojaških ladij opozarjajo tudi drugi, saj naj bi ameriške in evropske vojaške ladje, ki so doslej skrbele za varnost tamkajšnjih plovnih poti, preusmerile svojo pozornost na Rdeče morje prav napadov hutijevcev.
Vrhunec leta 2011
Plovne poti v bližini obale Somalije so po podatkih Mednarodne pomorske agencije med najbolj zasedenimi na svetu, saj tam pluje več kot 20.000 tovornih ladij na lato. Vse do začetka napadov hutijevcev na ladje, ki so bile namenjene v Izrael, je velika večina ladij pri t. i. afriškem rogu plula prek Adenskega zaliva in Rdečega morja v Sueški prekop. Zato so evropske države, ZDA in zdaj tudi Indija z vojaškimi ladjami že več kot desetletje zagotavljale kolikor toliko varno plovbo. V vsakem trenutku je po Adenskem zalivu, Rdečem morju in v vodah okoli afriškega roga plulo najmanj 20 vojnih ladij.
20.000
ladij na leto pluje po eni najživahnejših plovnih poti na svetu.
Vojaško angažiranje pri varovanju plovnih poti je sprožilo večje število piratskih akcij ob obalah Somalije leta 2005. Vrhunec je gusarska dejavnost v tistih krajih dosegla leta 2011, ko so pri Mednarodni pomorski agenciji obravnavali kar 237 piratskih napadov, zajetih je bilo na stotine članov posadk in ladijski prevozniki so morali za ladje in zajete člane posadk plačati zajetne kupe denarja. Po ocenah organizacije Oceani brez piratov naj bi samo v letu 2011 dejavnost piratov v Somaliji svetovno gospodarstvo stala več kot sedem milijard evrov, skupaj s stotinami milijoni evrov, ki so jih za odkupnino plačali lastniki zajetih ladij.
7
milijard evrov je bila ocenjena gospodarska škoda piratskih napadov leta 2011.
Sedanji gusarski napadi niso tako »uspešni«, saj pirati po navadi napadajo manjše ladje, in še to v vodah, kjer pluje manjše število plovil. Pri EUNavfor pravijo, da so zdaj zaznali pet piratskih skupin, ki so dejavne v južnem delu Adenskega zaliva in v vodah vzhodne Somalije. Opozarjajo, da se utegne njihova dejavnost čez kakšen mesec, ko bo konec monsunskega obdobja, še okrepiti in da bodo svojo dejavnost najbrž razširili bolj na odprto morje.
So pa napadi hutijevcev in okrepljena piratska dejavnost ob afriškem rogu močno dvignili zavarovalne premije, ki jih za plutje čez Adenski zaliv in Rdeče morje zdaj zahtevajo zavarovalnice od ladijskih prevoznikov. Prav tako so za več kot 50 odstotkov tudi poskočile cene najema zasebnih oboroženih varnostnikov. Februarja je ekipa oboroženih varnostnikov za tridnevno varovanje ladje, ki pluje po tem območju, stala tudi do 15.000 evrov. Prav oboroženo varovanje ladij se je doslej izkazalo kot najbolj učinkovit protiukrep, saj so zdaj vojaške ladje v regiji, zlasti ameriške in britanske, bolj zaposlene s prestrezanjem hutijevskih dronov in raket, s katerimi napadajo ladje, kot z zaščito pred pirati.
Čoln
Somalijska obalna straža, ki naj bi skrbela tudi za preprečevanje piratstva, ima 720 članov in štiri hitre čolne, od katerih dela zgolj eden. Tudi polavtonomna pokrajina Puntland in separatistična dežela Somaliland imata nekakšne pomorske policiste, a njihovo delovanje je izjemno omejeno. Zaradi pomanjkanja denarja in opreme, seveda.
