Hladno vodo in klimo bi tudi živali
V tem tednu so meteorologi napovedali že drugi vročinski val z visokimi dnevnimi temperaturami, žal pa se mnogi lastniki hišnih ljubljenčkov in rejnih živali tega ne zavedajo in dopuščajo, da te trpijo v neohlajenih zunanjih boksih ali na (pre)kratkih verigah oziroma v neprezračenih in neočiščenih hlevih, namesto da bi se pasle na pašnikih ali tam počivale pod drevesi.
Čeprav je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin 10. junija objavila priporočilo lastnikom živali, kako naj poskrbijo zanje v poletni pripeki, je na spletnih straneh društev za zaščito živali in zavetišč najti veliko objav o krutem ravnanju ali zanemarjanju. Pa tudi o pobegih psov, mačk, želv, papig ... zaradi malomarnosti lastnikov (v nekaterih primerih so tudi namerno zavrženi).
Kazni niso rešitev
Spodbudno je, da so inšpektorji v teh vročih mesecih najhujšim kršiteljem zakona o varstvu živali odvzeli nekaj psov ali kopitarjev (zlasti krave in konje), vendar je to le kaplja v morje človeške neodgovornosti in malomarnosti. V številnih komentarjih ogorčenih ljubiteljev živali je zaslediti ponavljajoče se pozive, da je treba takim ljudem odvzeti vse živali in jim trajno prepovedati, da bi kdaj še smeli imeti kakšno domačo žival, mnogi pa zahtevajo celo uvedbo drakonskih denarnih kazni in za najhujše mučitelje daljšo zaporno kazen. A to ni rešitev.
Taki ljudje bi namreč potrebovali prevzgojo oziroma spremembo miselnosti, da bi se zavedeli, kaj potrebujejo njihovi hišni ljubljenčki ali rejne živali v vsakem trenutku. Dokler pa bodo živali le predmeti za zabavo, varovanje hiše ali zaslužek, in ne čuteča bitja, ki jim je treba v vsakem obdobju do smrti zagotoviti čim boljše življenjske razmere in celovito oskrbo, ne bodo zalegla nobena veterinarska priporočila ali represija.
Nekomu, ki pri 30 in več stopinjah Celzija pusti psa na prostem v kovinskem boksu, obdanem z neizolirano plastično streho in plastičnimi valovitkami na njegovih stranicah, hkrati pa se mu vidi, da je shiran, na prekratki verigi in celo brez sveže vode, najbrž ni pomoči.
Prav tako ne kmetom, ki svoje krave ali konje v taki vročini ali nasploh puščajo v pol metra visoki gnojnici, ki konjem redno ne oskrbujejo kopit ali jih kljub pripeki vozijo na konjske dirke ali prireditve in se jim niso pripravljeni odpovedati, četudi je jasno, da je tek po dnevni vročini zanje prehud napor in lahko vodi celo do toplotnega udara.
Bo nova vlada ukrepala?
Čeprav je odbor za kmetijstvo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že lanskega novembra naložil, da mora v pol leta pripraviti posebno poročilo o številu prijav zanemarjanja živali, uvedenih prekrškovnih postopkov in odvzetih rejnih in hišnih živali v zadnjih petih letih, pa tudi dopolniti zakonodajo s področja zaščite rejnih živali s pravili za zaščito kopitarjev, se ni zgodilo nič.
Ima pa Meira Hot, poslanka v prejšnjem in zdajšnjem sestavu državnega zbora, bistveno več možnosti, da v zakon o zaščiti živali uspešno uvrsti več radikalnejših ukrepov za dobro (rejnih) živali, ki jih je prejšnja večina v odboru za kmetijstvo zavrnila. Takrat je predlagala, da je treba upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nemudoma zagotoviti denar za več inšpektorjev in izvajanje učinkovitejšega nadzora, da vlada v treh mesecih predlaga spremembe kazenskega zakonika za učinkovito zagotavljanje varstva in blaginje živali pred mučenjem, da preuči možnost, da bi društvom za zaščito živali podelila pooblastila za ukrepanje v primeru zanemarjanja in mučenja živali, ter da bi policija prenehala uporabljati konje in pse kot prisilno sredstvo proti množici za vzpostavitev javnega reda.
Na Hrvaškem so nedavno pisali celo o krutih kmetih, ki svoje bolne ali ostarele osle poleti spustijo na puste otoke (primer Male Lavdare), kjer trpijo zaradi pomanjkanja hrane in vode, njihovo preživetje pa je odvisno le od turistov, ki jih občasno napojijo oziroma prijavljajo mučenje živali hrvaškim organom pregona. Pravijo, da jih imajo lastniki le zato, da dobivajo kmetijske spodbude za njihovo rejo, inšpektorjev pa da se ne bojijo, saj nadzora skorajda ni.
Za zdaj je omenjeni koalicijski poslanki z julijskim dopisom uspelo le okrepiti inšpekcijski nadzor na terenu in sankcioniranje najbolj zavržnih dejanj zoper živali. Ali bodo inšpektorji sledili še njenemu pozivu, naj preučijo možnosti spremembe zakonodaje za boljšo zaščito in varstvo živali (uvedba živalske policije, vzpostavitev državnega zavetišča za rejne živali) ter predloge nemudoma posredujejo kmetijskemu ministrstvu, pa bomo še videli.
