Okužbe so nevarne tudi za moške

O raku materničnega vratu vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer, ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki poteka še do nedelje, poudarjajo strokovnjaki. Če je ženska cepljena proti humanim papilomavirusom (HPV) in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela, izjemno majhna, zato še naprej pozivajo k odgovornemu ravnanju in pravočasnemu prepoznavanju predrakavih in rakavih sprememb tudi med pandemijo.

»Posledica okužbe s človeškimi papilomavirusi je lahko tudi rak materničnega vratu. Tako predrakave spremembe kot raka materničnega vratu lahko povzroči dolgotrajna okužba z nevarnejšimi HPV,« pojasnjuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Medicinskega centra Barsos. »Te bolezenske spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Rak materničnega vratu ni pogojen s starostjo, vendar je polovica vseh žensk, ki zbolijo, stara med 35 in 55 let.«

Večine okužb s HPV tako ne odkrijemo, saj ne povzročajo znakov bolezni. »Ko okužba povzroči bolezen, pa je ta odvisna od različice HPV, s katero se človek okuži. Nevarnejši HPV povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu. Manj nevarni HPV pa povzročajo genitalne bradavice in spremembe sluznice spolovil, ki praviloma ne napredujejo v raka. Vse spremembe praviloma ženski ne povzročajo težav in so prostemu očesu vsaj v začetku nevidne, zato jih lahko odkrijemo le z mikroskopskim pregledom brisa materničnega vratu, ki ga odvzame ginekolog med preventivnim ginekološkim pregledom v državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora.«

Precepljenost v Sloveniji prenizka

Pri navidezno zdravih ženskah brez znakov bolezni lahko predrakave spremembe materničnega vratu odkrijejo z rednimi preventivnimi ginekološkimi pregledi vsaka tri leta: »Bolezenske spremembe zdravimo in s tem preprečimo raka materničnega vratu. Postopki za zdravljenje se delijo na konservativne, destruktivne in ekscizijske. Z njimi odstranimo bolezensko spremenjene celice, ki bi lahko v prihodnosti postale rakave. Najpogosteje se uporabljajo ekscizijski posegi, s katerimi izrežemo del materničnega vratu, v katerem so spremenjene celice. Za vrsto zdravljenja se ginekolog odloča individualno glede na citološki in histopatološki izvid, obsežnost spremembe ter druge značilnosti pacientke.« Kot kažejo podatki, pogostost raka materničnega vratu zadnja leta v Sloveniji upada; zboli od 110 do 120 žensk na leto, najpogosteje med 35. in 55. letom starosti, umre pa jih od 40 do 50 na leto. »Obenem v Sloveniji letno odkrijemo in zdravimo med 1500 in 2000 histopatološko potrjenih predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje, ki bi nezdravljene lahko napredovale v raka,« nadaljuje sogovornica in poudarja pomen cepljenja proti okužbi s HPV: »Cepljenje proti okužbi s HPV je v Sloveniji na voljo že več kot 10 let. Od leta 2009 je vključeno v državni program cepljenja in se izvaja pri deklicah v 6. razredu osnovne šole, od leta 2021 pa tudi pri dečkih. Precepljenost s cepivom proti HPV je v Sloveniji prenizka, da bi nudila zadostno zaščito deklicam in mladim ženskam, saj je vsa leta cepljenja manj kot 50-odstotna, razen v letih 2019 in 2020, ko se je povečala za skoraj 10 odstotkov. Podatkov o precepljenosti dečkov v Sloveniji še ni na voljo. Cepivo proti HPV je varno. V državah, kjer proti HPV uspešno cepijo deklice in dečke že več let, se je zmanjšalo zbolevanje tako za genitalnimi bradavicami kot za predrakavimi spremembami, ki jih povzročajo HPV. Najpomembnejši učinek pa je dejstvo, da je cepljenje proti HPV zmanjšalo tveganje za nastanek raka materničnega vratu pri cepljenih dekletih, mlajših od 17 let, za skoraj 90 odstotkov.«

Cepljenje je najbolj učinkovito pred začetkom spolnih odnosov, torej pred prvim stikom z virusom, še poudarja: »Seveda je cepljenje proti HPV učinkovito tudi pozneje, vendar zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi cepljena oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. Prav zato vsa dekleta, ki se v osnovni šoli niso cepila proti HPV, vabimo, da se kot zamudnice cepljenja udeležijo kasneje. Cepljenje proti HPV je zelo priporočljivo tudi za ženske po zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu. Po podatkih iz leta 2018 se je za samoplačniško cepljenje proti HPV v Sloveniji odločilo 862 žensk, vse tri potrebne odmerke cepiva pa jih je prejelo le 433. Okužba s HPV lahko pri moških povzroča predrakave spremembe ali raka zadnjika, penisa in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice; po podatkih iz leta 2018 se je za samoplačniško cepljenje proti HPV v Sloveniji odločilo 198 moških, a vse tri potrebne odmerke jih je prejelo le 50.«