Hrvaška je cenejša
Vsesplošna draginja zahteva konkretne ukrepe. S primerjalnikom cen na spletni strani Naša super hrana, ki omogoča primerjavo živilskih izdelkov med največjimi trgovci v Sloveniji ter izbranimi trgovci v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, želi vlada zagotoviti transparentnost ponudbe ter potrošnikom omogočiti lažjo izbiro.
V torek je luč sveta ugledal prvi primerjalnik cen 15 osnovnih živil pri šestih največjih trgovcih, deloval bo vse do marca 2023, ko bo vlada presojala njegovo uporabnost. Kot je povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, so bili v takšen način popisa prisiljeni, saj je prej vlada trgovcem in živilski industriji predlagala, da jim cene sporočajo sami, vendar dogovora niso dosegli. Prvi popis kaže, da je razlika med najcenejšo in najdražjo košarico v državi 11 evrov in da je košarica na Hrvaškem lahko cenejša še za 15 evrov.
Podobne raziskave opravlja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki analizira ne le cene izdelkov, temveč tudi kakovost. Z analizo cen petih prehranskih izdelkov v zadnjih dveh letih so ugotovili, da lahko ob premišljenem nakupu petih osnovnih živil, kot so riž, tunina, maslo, jajca in jogurt, štiričlanska družina prihrani neverjetnih 1400 evrov na leto.
Na ZPS pozdravljajo aktivnosti vlade, »vendar najranljivejše skupine potrebujejo še dodatno finančno pomoč, sam primerjalnik cen ne bo zadoščal. Številni upokojenci in ranljivi potrošniki, ki nimajo dostopa do spleta, ostanejo tudi brez dostopa do spletnega primerjalnika, tako da boste mediji pri informiranju potrošnikov odigrali pomembno vlogo,« pojasnjuje Jasmina Bevc iz ZPS, ki primerjalnika ni želela podrobneje komentirati, saj ga še niso natančno proučili. »Se je pa treba zavedati, da znan nabor izdelkov in datum ter lokacija popisov ter vsi drugi kriteriji popisa dajejo trgovcem možnost, da se na popis pripravijo. Če bo prišlo do poenotenih cen na nižji ravni, to lahko pomaga potrošnikom, če pa bodo trgovci usklajeno nastopili in letvico cen postavili višje, pa upamo, da bo vključen tudi varuh konkurence. Vsekakor pogrešamo vpetost testiranja kakovosti konkretnih izdelkov iz popisa – ne le shem kakovosti, ki pogosto vključujejo le posamezen parameter,« poudarjajo na ZPS.
Zadržani trgovci
Večina slovenskih trgovcev, ki so zajeti v primerjalniku cen, v svojem prvem odzivu ni pretirano zadovoljna. Kot je zapisala Tina Cipot iz Lidla, bodo svoj komentar »delili z izvajalci analize, da bi zagotovili, da analiza cen izdelkov ne bo vsebovala napačnih primerjav in bo bolje izvedena«.
V Mercatorju se ne strinjajo s tem, da so popisane redne cene, saj, kot so zapisali, »je statistično v vsakem gospodinjstvu v Sloveniji najmanj ena aktivna kartica Pika. Če bi upoštevali dodatne ugodnosti, ki jih omogoča kartica Pika, je za najzvestejše kupce košarica v Mercatorju najcenejša, saj bi vrednost Mercatorjeve košarice znašala 46,69 evra (6 odstotkov dodatnih popustov). Povprečen kupec pa s Piko prihrani 3 odstotke, kar bi pomenilo 48,18 evra, torej bi bila Mercatorjeva košarica druga najcenejša.« Ocenjujejo, da bi bila potrebna primerjava cen v celotni verigi, od kmeta do police.
»Trgovci se vsak dan soočamo z zahtevami dobaviteljev za dvig cen, priča pa smo tudi že primerom, da dobavitelji napovedujejo prekinitev dobave, če ne privolimo v zahtevano povišanje cen,« opozarjajo pri Mercatorju in dodajajo, da med trgovci v Sloveniji odkupijo daleč največ slovenskih izdelkov – za 500 milijonov evrov na leto. »To pa pomeni veliko delovnih mest. Mercator ima v ponudbi 20.000 vrst slovenskih izdelkov, sodeluje s 5000 slovenskimi pridelovalci in je prisoten v vseh slovenskih občinah, saj ima več kot 600 trgovin.« Za zniževanje prehranske draginje bi bili po mnenju Mercatorja najbolj »učinkoviti in hitri ukrepi na področju cen energentov, ki so daleč najpomembnejši vir inflacije cen, ne samo v trgovini z živili«.
Primerjava cen na spletni strani nasasuperhrana.si ne prikazuje realnega stanja, na podlagi katerega bi se kupci lahko odločili za najugodnejši nakup, menijo v Sparu Slovenija. Tudi oni so izvajalcu popisa že posredovali svoje pripombe glede vnosa cen petih izdelkov. »Izračun košarice vseh izdelkov, ki so ga v Sparu naredili ob doslednem upoštevanju najcenejšega primerljivega izdelka v vsaki kategoriji, znaša 42,87 evra in ne 48,53 evra, kot je navedeno na spletni strani našasuperhrana.si,« so zapisali v Sparu, kjer se tudi ne strinjajo z neupoštevanjem akcijskih ponudb.
Poziv k odpravi napak
V Tušu opozarjajo na napake pri cenah nekaterih izdelkov (kruh, goveje meso, sir, sončnično olje, jabolka). »Vsi navedeni izdelki so bili v zalogi v vseh trgovinah na območju Ljubljane. Ob tem se v določenih primerih primerjajo cene neprimerljivih izdelkov (npr. znotraj iste kategorije se primerjajo tekoči jogurti v tetrapakih in plastenkah, izdelki lastne blagovne znamke). Primerjalnik cen tudi ne upošteva koristi, ki jih za potrošnike prinašajo dolgotrajno znižane cene, npr. svinjsko meso je pri nas v akciji Mojih 10, ki traja dva meseca. Če bi upoštevali še preostale ugodnosti, ki jih ponujamo našim kupcem, je cena naše košarice osnovnih živil primerljiva s cenami košaric preostalih trgovcev,« poudarjajo v Tušu. Dodajajo še, da so že v torek na te napake opozorili tudi ministrstvo za kmetijstvo in jih pozvali, naj jih odpravijo.
Po mnenju Tuša je tako rekoč nemogoče vzpostaviti metodologijo, ki bi omogočala korektno primerjavo cen med trgovci, saj bi morala ustrezno zajeti tudi vse akcije in druge ugodnosti, ki jih trgovci ponujajo svojim kupcem. »V sedanji obliki primerjalnik cen v boljši položaj postavlja trgovce, katerih cenovna politika ne vključuje lojalnostnih programov za svoje kupce. Najboljše zagotovilo za najboljše cene in ponudbo je močna konkurenca, ki je v Sloveniji že vzpostavljena,« so prepričani v Tušu.
Tudi v Hoferju so opazili nepravilnosti. Kot so navedli, so popisali testenine Barilla, ki so za skoraj trikrat dražje od polžkov Cucina Nobile. »Že celo samo ob popravku testenin bi bila cena košarice 47,09 evra, torej najnižja v Sloveniji,« pravijo v Hoferju, kjer poudarjajo, da so njihove cene že v osnovi najnižje in so na voljo vsem kupcem in ne samo nekaterim, kot to morda navajajo drugi, ki ugodnosti ponujajo zgolj lastnikom njihovih kartic zvestobe.
«Če ukrep ne bo dovolj, se bo vlada odločila za ukrep na podlagi zakona o kontroli cen, ki jih bomo zahtevali od vseh deležnikov v verigi. Ti podatki ne bodo javno dostopni, bodo samo za potrebe in odločanje vlade,« pa je ob predstavitvi primerjalnika cen povedala kmetijska ministrica.
Na spletni strani Naša super hrana si lahko ogledate primerjavo cen pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja, mleka, tekočega jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja ter petih dodatnih sezonskih živil. Popis cen so 13. septembra naredili pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin v Ljubljani. Količine v košarici so opredeljene kot kilogram ali liter, razen pri siru (300 gramov), maslu (250 gramov) in mesu (pol kilograma). Za takšno košarico je bilo treba 13. septembra v Eurospinu odšteti 47,38 evra, v Lidlu 48,25 evra, v Sparu 48,53 evra, v Hoferju 48,88 evra, v Mercatorju 49,67 evra in v Tušu 58,23 evra. Medtem je takšna košarica v hrvaškem Lidlu stala 32,44 evra, sledili so hrvaški Interspar (37,93 evra), hrvaški Konzum (39,08 evra), italijanski Lidl (41,69 evra), avstrijski Lidl (42,91 evra), italijanski Eurospar (43,57 evra), avstrijski Eurospar (44,85 evra), italijanski Conad (47,89 evra) in avstrijska Billa (54,28 evra). Najcenejša košarica je bila tako od najcenejše v Sloveniji cenejša za 14,94 evra.