Igralec Klemen Janežič priznava: Ni težje vloge, kot je starševska
Po koncu letošnje gledališke sezone se bo začela selitev Drame v prireditveni prostor L56 v industrijski coni Litostroj v Šiški. Med najbolj eminentno igralsko zasedbo Drame spada tudi 34-letni Klemen Janežič. Najmlajši igralec, kar se jih je kdaj pridružilo njenemu ansamblu, je član SNG Drama Ljubljana od leta 2013. V tem času je ustvaril raznovrsten nabor vrhunskih dramskih vlog, hkrati pa razvijal tudi lastno avtorsko poetiko. Na njegovo dojemanje igre temeljno vpliva raziskava giba, kar strastno udejanja pri vsaki predstavi. Ko se dobiva pred Dramo, ga najprej povprašam po počutju, saj je bil vsakič, ko sem ga poklicala, polno zaseden.
»Hvala za vprašanje. V bistvu sem zelo dobro. Trenutno gremo proti koncu sezone, zame se letos sezona konča šele 5. julija. Tako da še ne pogledujem proti koncu, ampak začenjam neke nove projekte, kar je vedno vznemirljivo, se pa tudi zelo veselim poletja.« Po televiziji ga slišimo v televizijskem oglasu, da si to, kar ješ, zato me zanima, kaj je danes jedel. »Trenutno je prehrana malo bolj raznolika zaradi različnih lokacij, kjer delam. Meni večinoma sestavljajo klasični oreščki, sadje, jogurt in podobno. Imam to srečo, da trenutno delam en projekt na Reki, kjer so odlične ribe in morske jedi. Lahko rečem, da si to, kar ješ. Ne vem, ali to čisto stoodstotno drži, ampak zagotovo nekaj pove o človeku.«
Teve vloge te spremljajo
Diapazon njegovih vlog je izjemno širok, tako gledaliških kot televizijskih. Svoj teve preboj je doživel z glavno vlogo v seriji Usodno vino. »Vse televizijske vloge te vedno spremljajo, zato ker so publike raznolike. Kje še zasliši 'Martin' ali pa mogoče kakšen podpis kje podelim kot doktor Martin Rozman, ampak v tem ne vidim nič slabega,« pravi o vlogi, ki ga je zaznamovala.
Letos je imel v svojem matičnem gledališču SNG Drama že tri premiere. »Ravno ta teden stopam v nov študij, premiera bo prihodnjo sezono v Litostroju, naši začasni novi postaji. Gre za predstavo z naslovom Povišica, katere režiserka bo Anđelka Nikolič. Med poletjem bomo z mojim Zavodom 0.1, katerega član sem, začeli ustvarjati novo predstavo. Ampak o tem verjetno kaj več čez kakšno leto.« Poleg tega se vsak dan vozi na Reko. »V HNK Rijeka se dogaja koprodukcija predstave Naša familija, ki jo je spisala Saša Eržen. Sem del avtorske ekipe režiserja in skladatelja Marjana Nečaka, delujem kot koreograf. Smo mednarodna ekipa, ki zaenkrat odlično sodeluje. Moram reči, da mi tudi zelo ustreza iti malo v tujino, spoznati druge ljudi in v bistvu čisto prevetriti sebe in način dela.«
Lani je presenetil z odločitvijo, da zapušča televizijsko serijo Ja, Chef!, v kateri je igral kuharja Luko Čeha, ki je bil pripovedovalec zgodb in eden izmed glavnih likov. »Do odločitve niso pripeljali kakšni osebni razlogi ali kaj podobnega. Scenarij je scenarij. Ampak na tej točki bi mogoče lahko samo rekel, da prihaja nova sezona, in če kdo pozna Luko Čeha: ali bi on kar odšel iz serije? Ne vem, ali je to ravno Luka Čeh, da bi pustil stvari take, kot jih je. Tako da predlagam ogled nove sezone, in mislim, da boste prijetno presenečeni,« razkrije z nasmehom.
Projekti v dogovoru z ženo
Tudi njegova žena Nina Ivanišin je zelo uspešna igralka, zato me zanima, ali se morata zdaj uskladiti, kateri bo sprejel večjo vlogo v gledališču. »V Drami si ne izbiramo vlog prostovoljno ali projektov. Imamo ravnateljico Vesno Jurco Tadel, ki nam dodeli vloge in projekte, v katerih bomo igrali. Seveda so tudi drugi projekti, ki pa absolutno vedno potekajo v dogovoru, vsaj pri nas doma. Tudi vlogo v seriji Ja, Chef! sem sprejel v konsenzu z Nino. O vsem, kar se dogaja, se vedno dogovoriva, ker se zavedava, kaj to pomeni za družinsko življenje, in predvsem poskušava uskladiti tako, da ko en veliko dela, drugi malo manj. Se je pa že zgodilo, da sva oba veliko delala in smo vseeno preživeli. In seveda tudi veliko časa preživeli skupaj, saj kjer je volja, tam je pot.«
V pogovoru mi razkrije, kako mu gre v vlogi očeta. »Mislim, da težje vloge, kot je biti oče ali mama, ni. Mogoče bi zraven dodal preostale vloge v družini, kot so sin, brat ... Te dobro poznam. Ampak ja, biti oče je definitivno zelo poseben privilegij. Mogoče se ne zdi vedno tako, ampak zame osebno je to največji privilegij, največja čast, da se mi je to zgodilo. Res pa je, da je to pot konstantnega preizpraševanja in dvomov, kaj delaš prav, kaj delaš narobe. Res veliko enega truda, ampak si sploh ne znam predstavljati drugačnega življenja, kot ga imam trenutno, in ne bi zamenjal za nič na svetu.«
Biti oče je zame največji privilegij. Je pa res, da je to pot konstantnega preizpraševanja in dvomov, kaj delaš prav, kaj delaš narobe.
Zaljubljen v Dramo
Do konca letošnje sezone v stari Drami ga bomo lahko videli še v dveh predstavah: Cyrano de Bergerac Martina Crimpa in Kar hočete Williama Shakespeara. »Končno se bo zgodila ta prenova. Meni je Drama takšna, kot je, zelo všeč. Zaljubljen se vanjo, v svojo garderobo, dvorano, ampak zavedamo se, da ni več varno, saj je dotrajano. Res je potrebna ta prenova,« pove.
Slišala sem, da bodo zaposleni iz stare Drame ob selitvi lahko odnesli en predmet, ki jim je posebno pri srcu. »Jaz bom verjetno vzel kakšno stvar, ki je res nihče ne bo pogrešal. Ker so to neke stvari, do katerih imaš osebno afiniteto, neko zaljubljenost ali lep spomin.«
Preden simpatični igralec odhiti na vaje za novo premiero, še preda kulturno obarvano sporočilo. »Vse bralce bi pozval, da se tudi čez poletje udeležijo čim več kulturnih dogodkov, da kulturi namenjajo svojo pozornost; ne samo denarja, ampak tudi svojo pozornost, ker bomo tako zagotovili mesto kulturi v našem prostoru. Zdi se mi, da konstantno poteka nekakšna bitka. Strah pred selitvijo Drame je predvsem tudi v tem, da ko nekaj, kar je dolgo na nekem mestu, izgine, se preseli drugam, dostikrat izgubi veliko pripadnikov, publike, tako da pozivam vse bralce, da se čez poletje v Sloveniji in na tujem udeležijo čim več kulturnih dogodkov. Septembra pa naj nas pridejo pogledat v Litostroj, kjer jih bomo zagotovo odprtih rok čakali z novimi predstavami.«
Iz stare Drame bom verjetno vzel kakšno stvar, ki je res nihče ne bo pogrešal.
