Indijanci proti guvernerki, ki je ustrelila psa
Pred približno desetimi dnevi je svet starešin indijanskega plemena Sisseton Wahpeton Oyate kot peto pleme zapored v ameriški zvezni državi Južna Dakota tamkajšnji 52-letni guvernerki Kristi Noem prepovedalo vstop na ozemlje njihovega rezervata. S tem so se pridružili plemenom Siouxov Oglala, Cheyenne River, Standing Rock in Rosebud, ki so podoben ukrep sprejeli že pred več kot mesecem dni. Le nekaj dni pozneje, minuli petek, je to naredilo tudi šesto pleme, Siouxi iz plemena Yankton iz jugovzhodnega dela Južne Dakote.
To pomeni, da guvernerka ne sme obiskati skoraj petine ozemlja svoje države. V številkah to pomeni, da ne sme na več kot 90 odstotkov ozemlja, ki je v lasti tamkajšnjih indijanskih plemen. Samo še tri indijanska plemena iz Južne Dakote še niso prepovedala vstopa v svoje rezervate, vendar tamkajšnji mediji namigujejo, da bodo tudi oni to najbrž storili.
Guvernerka ne sme na kar 20 odstotkov ozemlja svoje države.
In s čim je zaprisežena republikanka, zvesta sledilka nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tako razjezila tamkajšnje Siouxe, da so ji zaloputnili vrata pred nosom in je ne želijo več videti na svojem ozemlju? Marca je na enem od strankarskih zborovanj zelo zaničevalno govorila o Indijancih, češ da jih bolj kot za otroke skrbi, kako bodo prišli do mamil in alkohola. »Ker jih je 80 ali 90 odstotkov brezposelnih,« je takrat med drugim dejala Noemova, »njihovi otroci nimajo nobenega upanja in prihodnosti. Ti otroci nimajo staršev, ki bi se postavili zanje in jim pomagali. Imajo plemenske svete, ki so bolj osredotočeni na lastne politične cilje kakor pa na to, da bi poskrbeli in pomagali, da bi življenje pripadnikov plemen imelo neki smisel in prihodnost.«
Marca je na enem od strankarskih zborovanj zelo zaničevalno govorila o Indijancih, češ da jih bolj kot za otroke skrbi, kako bodo prišli do mamil in alkohola.
Nič več dobrodošla
»Prav tako obstajajo plemenski voditelji, ki se osebno zelo okoriščajo, ker dovoljujejo mehiškim mamilarskim kartelom delovanje v rezervatih. Zato me tudi čedalje bolj napadajo,« je na zborovanju še dejala Noemova in napovedala, da se bo borila proti takšnemu načinu obnašanja, za ljudi, ki živijo v nemogočih razmerah in jo v pismih ali SMS-sporočilih prosijo, naj jim pride pomagat, češ da so prestrašeni. »Plemenski poglavarji bi morali prepovedati dostop kartelom na njihovo zemljo in sprejeti mojo ponudbo, da tam znova vzpostavimo red in spoštovanje zakona v njihovih skupnostih. Seveda vse v okvirih spoštovanja suverenosti indijanskih rezervatov,« je še dejala guvernerka, ki je na tem položaju že drugi mandat. Seveda Noemova ne bi bila zvesta Trumpova političarka, če ne bi na koncu okrcala administracije sedanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, češ da je na tem področju povsem zavozila.
Po tem nastopu, ki je močno odmeval v indijanskih plemenih v Južni Dakoti, se je sprožil plaz prepovedi vstopa guvernerke na ozemlja indijanskih rezervatov. »Kot plemenski poglavarji imamo dolžnost spoštovati glas in želje naših ljudi in naše delo je usmerjeno v to,« je za lokalni radio pred dnevi povedal poglavar plemena Sisseton J. Garrett Renville in poudaril, da je vse, kar člani plemena zdaj potrebujejo, opravičilo guvernerke. »Njene trditve, da želi vzpostaviti plodne odnose s plemeni, da bi skupaj poiskali tvorne rešitve, so govorjenje v prazno. Vsa njena dejanja pričajo, da tega ne misli resno,« so v izjavi za javnost že aprila zapisali v plemenu Rosebud Sioux ter obenem sporočili, da guvernerka ni več dobrodošla na njihovem ozemlju.
Njene trditve, da želi vzpostaviti plodne odnose s plemeni, da bi skupaj poiskali tvorne rešitve, so govorjenje v prazno.
Vzroki za tokratni razkol segajo več let nazaj. Še preden je Kristi Noem 2019. prvič postala guvernerka, se je kot republikanska kongresnica v spodnjem domu ameriškega kongresa zapletla v spor z Indijanci zaradi načrtovanega in spornega naftovoda XL Keystone, ki bi potekal tudi čez ozemlja nekaterih indijanskih rezervatov in povezoval naftna polja v Kanadi z rafinerijami ob Mehiškem zalivu. Indijanci so seveda nasprotovali projektu, tako kot tudi mnogi ameriški naravovarstveniki in nekateri liberalnejši demokrati. Na drugi strani so bili republikanci in naftna industrija. Ta naftovod je dolga leta buril duhove v ameriški politiki, več kot desetletje je potekal tudi sodni boj, bili so številni predsedniški posegi: Barrack Obama je naftovod najprej podprl, potem pa ga ob koncu svojega mandata prepovedal, nato je Donald Trump odobril njegovo gradnjo, Joe Biden pa jo prvi dan svojega predsedovanja spet prepovedal. Leta 2021 so investitorji zaradi vseh teh zapletov prekinili in zaustavili gradnjo spornega naftovoda.
Načrtni spor
Poleg spora zaradi naftovoda XL Keystone so Indijanci Južne Dakote guvernerki zamerili, ker se je zavzemala za to, da so iz tamkajšnjih učnih načrtov odstranili precej zgodovine prvobitnih prebivalcev Amerike. Zadnja velika zamera izhaja iz časov pandemije covida-19, ko so oblasti Južne Dakote kršile suverenost indijanskih rezervatov, saj niso spoštovale ostrih preventivnih ukrepov, kot so prepoved gibanja, vzpostavitev nadzornih točk ob vhodih v rezervate in karantene, ki so bile v veljavi samo v rezervatih, in to v času, ko so številke obolelih v Južni Dakoti poletele v nebo.
Nekateri ameriški politični analitiki pravijo, da se je guvernerka načrtno spustila v spor z indijanskimi plemeni, da bi odvrnila pozornost od zgražanja, ki ga je povzročila to pomlad, ko je izšla njena knjiga No Going Back: The Truth on What's Wrong with Politics and How We Move America Forward (Ni vrnitve: Resnica o tem, kaj je narobe s politiko in kako Ameriko povleči naprej). V njej opisuje, kako je ustrelila svojega 14-mesečnega psa Cricketa, ki je na domači farmi rad napadal piščance, renčal nanjo in druge družinske člane.
Guvernerka je ustrelila svojega 14-mesečnega psa.
To je sprožilo precej ogorčenja, kot trdijo ameriški analitiki, pa bi lahko za to plačala politično ceno. Neomova je bila v ožji ekipi republikanskih politikov, Trumpovih zaveznikov, za katere so domnevali, da bi jih lahko Trump med letošnjo predsedniško tekmo imenoval za podpredsedniškega kandidata. To se zdaj zdi le še oddaljen spomin, saj naj bi bili tudi Trumpovi tesni sodelavci zgroženi nad guvernerko, ker je ustrelila psa. To njeno dejanje Trumpu zagotovo ne bi prineslo več glasov, če bi jo imel ob sebi na volilnem listku.
Ranjeno koleno
Odnosi med Indijanci in belci v Južni Dakoti so že več kot stoletje bolj ali manj napeti. Najbolj po letu 1890, ko se je zgodil pokol pri Ranjenem kolenu (Wounded Knee): v kampanji, da bi Indijancem razdelili rezervate, jih del preselili v Nebrasko ter hkrati preprečili širitev verskega obreda in plesa, znanega kot Ples Zemlje (Ghost Dance), za katerega so domnevali, da spodbuja bojevniško razpoloženje Indijancev, je približno 500 ameriških vojakov pobilo skoraj 300 Indijancev, tudi žensk in otrok.
