Iščejo se lovci na mitično pošast Nessie
Lovci na mite in pravljice, pozor! Center Loch Ness in organizacija Loch Ness Exploration vabita nadobudne lovce na pošasti in druge prostovoljce na obrežje najbolj razvpitega škotskega jezera Ness, pod gladino katerega naj bi se skrivalo skrivnostno, dinozavru podobno bitje. V tretjem avgustovskem koncu tedna namreč organizirajo največjo iskalno akcijo v zadnjega pol stoletja, s katero želijo enkrat za vselej dokazati obstoj izmuzljive Nessie. Legendarno bitje, ki ob jetiju in big footu tvori skoraj sveto trojico mitičnih bitij, ki že desetletja burijo človeško domišljijo, poskušajo izslediti že skoraj stoletje, a vselej neuspešno. Toda tokrat jim bo na pomoč priskočila sodobna tehnologija, kot so brezpilotniki z infrardečimi kamerami in hidrofoni.
Razkrivanje skrivnosti
Z miti in pravljicami prepojeno Škotsko višavje je eden tistih redkih krajev, kjer se rojeva nemogoče in kjer domišljija dobi krila. In prav tu se je leta 1933 rodil moderni mit o izmuzljivi pošasti iz jezera Ness, ko naj bi nenavadno, velikansko bitje uzrla upraviteljica tamkajšnjega hotela Aldie Mackay. Pogled ji je namreč v nejeveri obstal na nečem »črnem, mokrem, ki je plavalo v krogih, voda okoli bitja je brbotala in z njega padala v slapovih«, možu pa je to opisala kot »pošast in zver«. Od tedaj so skrivnostno vodno bitje uzrli še najmanj 1140-krat (približno toliko videnj je uradno zabeleženih), s sonarji so prečesavali jezersko dno, a nobene, še tako zapletene raziskave niso nikoli potrdile, da v motnih vodah prebiva še neodkrito bitje. Vseeno pa zgodba o sramežljivi Nessie na vraževernem Škotskem živi naprej. »Smo varuhi te edinstvene zgodbe. Toda obiskovalcem teh koncev ne želimo ponuditi le nepozabne izkušnje, temveč smo tudi z vsem srcem predani iskanju in razkrivanju vseh skrivnosti, ki ležijo pod površjem našega slavnega jezera,« je dejal generalni direktor Centra Loch Ness Paul Nixon, ki že komaj čaka na vikend med 26. in 27. avgustom. »Tedaj bomo vode prečesavali in preiskovali kot še nikoli. Komaj čakam, da vidim, na kaj bomo naleteli.«
Prisluškovanje v globinah
Zadnja obsežna iskalna akcija Nessie sega v leto 1972, ko se je preiskovanja enega najglobljih jezer v Združenem kraljestvu, ki na najnižji točki sega kar 230 metrov globoko, lotil preiskovalni urad centra. Zdaj pa se bodo dela lotili z brezpilotniki z infrardečimi kamerami, na njihovih posnetkih bodo lahko prepoznali vsakršne anomalije pod vodo. S hidrofoni bodo prisluškovali v globinah in bodo pozorni na vse zvočne signale, »za klice, ki bi lahko prišli od Nessie«.
Medtem ko bodo zapleteno tehnologijo upravljali strokovnjaki, pa potrebujejo tudi prostovoljce. Ti bodo z varnega obrežja oprezali za kakršnim koli neobičajnim gibanjem na vodi in vsakršnim nenavadnim valovanjem. »Upamo, da bomo navdihnili novo generacijo navdušencev nad jezerom,« je ob tem povedal Alan McKenna, član neodvisne raziskovalne skupine Loch Ness Exploration, ki bo prostovoljce tudi podučil, na kaj vse morajo biti pozorni ter kako bodo ostali varni. »Imeli bodo priložnost, da osebno prispevajo k tej fascinantni uganki, ki je očarala že toliko ljudi po vsem svetu.«
Prostovoljci bodo z varnega obrežja oprezali za neobičajnim gibanjem na vodi in nenavadnim valovanjem.
Čeprav bodo pri iskanju Nessie tokrat prvič uporabili sodobno tehnologijo, pa ni prvič, da so njen obstoj poskušali dokazati (ali ovreči) s pomočjo znanosti. Pred petimi leti je skupina novozelandskih znanstvenikov v jezeru zbirala vzorce DNK, na podlagi katerih so sklepali, da bi skrivnostna Nessie v resnici znala biti zgolj velikanska jegulja. Po nekaterih teorijah naj bi bilo skrivnostno bitje prazgodovinski morski plazilec pleziozaver ter celo plavajoči cirkuški slon. A to očitno ni zadušilo novih iskalnih akcij ali prijav videnj mitične velikanke. Samo letos naj bi jo namreč videli že trikrat, lani pa šestkrat.