NAJBOLJŠI PRIJATELJI

Iščejo sprehajalce psov

Potrebujejo 35 prostovoljcev, tečaj usposabljanja se začne ta mesec.
Fotografija: FOTO: Černivec Aleš
Odpri galerijo
FOTO: Černivec Aleš

Sprehajanje psa je ena najpomembnejših vsakodnevnih dejavnosti vsakega lastnika kosmatinca. Pomembno je zaradi opravljanja fizioloških potreb, socializacije, odpravljanja stresa, rekreacije in utrjevanja stika z živaljo. Za pse v zavetiščih je sprehajanje še pomembnejše. A za sprehajalca psov ni primeren vsak. Zato v Zavetišču Ljubljana na Gmajnicah, največjem pri nas, izvajajo tečaje za njihovo usposabljanje. Organizirali ga bodo tudi oktobra.

Kot je povedal Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana, so po 11 letih obnovili sodelovanje s kinologinjo Katjo Kajzer iz Škofje Loke, ki bo kot vodja treningov oktobra začela usposabljati nove sprehajalce psov. Ker je nekaj izkušenih sprehajalcev to naporno opravilo prenehalo opravljati, jih je ostalo le še sedem. Zato so si v zavetišču zastavili cilj, da usposobijo nove, v prvem terminu pa jih bodo sprejeli 35. V prvih dveh dneh po objavi konec minulega meseca so jih dobili že 16, zato je Oman prepričan, da bodo kmalu zapolnjena vsa prosta mesta. Njihovo število želijo povečati na od 20 do 25, glede na to, da imajo okoli 30 psov, ki potrebujejo vsakodnevno sprehajanje. Poleg redno zaposlenih bi prostovoljni sprehajalci opravili 3000 ur prostovoljnega dela na leto.

Katja Kajzer je nova voditeljica tečajev za prostovoljne sprehajalce psov. FOTO: ZAVETIŠČE LJUBLJANA
Katja Kajzer je nova voditeljica tečajev za prostovoljne sprehajalce psov. FOTO: ZAVETIŠČE LJUBLJANA

Kdor se želi usposobiti, se mora zavedati, da je sprehajanje več kot le vodenje psa na vrvici. Osnovni namen jim je omogočiti kakovostno socializacijo, jim olajšati in popestriti bivanje v zavetišču ter vzdrževati pristen stik s človekom. V Zavetišču Ljubljana, kjer že od leta 2011 to lahko počno le tisti z opravljenim izpitom, so psi prostorsko in socialno omejeni, zato so pestre možnosti gibanja zunaj objektov in zbiranja informacij iz okolja zanje pomembna popestritev.

Kdo je primeren

Prostovoljni sprehajalec pa ne more postati prav vsak. Najprej mora opraviti teoretično, nato še večtedensko praktično usposabljanje, pri čemer bo imel opravka z zavrženimi psi, ki so imeli morebitne slabe izkušnje z ljudmi ali drugimi živalmi oziroma sploh še niso bili socializirani ali pa napačno.

Prostovoljka Vida Šinkovec pri delu FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Prostovoljka Vida Šinkovec pri delu FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Kandidat mora v prijavnici napisati, zakaj si želi sprehajati pse, s katerimi živalmi prihaja v stik (hišne, rejne, druge), kakšne izkušnje z živalmi ima, koliko časa lahko nameni prostovoljnemu delu, kakšno znanje o oskrbi hišnih živali ima, opisati pa mora tudi svoje osebnostne lastnosti (delavnost, potrpežljivost, samostojnost ...). Pripravljen mora biti na tveganja (ugrizi, okužbe z boleznimi ...), pomembni so zdravje, nekaznovanost za dejanja zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, mučenje živali ali za protipravno pridobitev premoženjske koristi. Kandidat ne sme biti uporabnik psihotropnih zdravil ali mamil.

Legenda Zavetišča Ljubljana Vida Kološa FOTO: ZAVETIŠČE LJUBLJANA
Legenda Zavetišča Ljubljana Vida Kološa FOTO: ZAVETIŠČE LJUBLJANA

Tečaj bo koristil tudi zavrnjenim kandidatom, saj bodo spoznali osnove pravilnega vodenja psa. Sprehajalci, ki opravijo osnovno usposabljanje, lahko pse sprehajajo pod mentorstvom izkušenih sprehajalcev, v naslednji stopnji pa tudi sami postanejo samostojni redni sprehajalci.

Gre za izjemno zahtevno in redoljubno delo, saj je pse treba sprehajati v času uradnih oziroma dogovorjenih ur, se prilagajati letnemu času, pisati zapisnike itd.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije