Iz obnovljivih virov že tretjina elektrike na svetu
V zadnjem času spremljamo bolj ali manj slabe, če ne že kar katastrofalne novice: vojne, genocid, protesti, atentati, naravne katastrofe. Kakor da bi šel svet počasi v maloro, kot bi rekli na Primorskem. A vendar je pred dobrim tednom prišla novica, ki lahko tudi pesimistom daje upanje, da bo morda nekoč drugače, bolje. Britanski okoljevarstveni inštitut Ember (izraz za žareči premog v angleščini), ki se ukvarja z merjenjem in spremljanjem obnovljive energije po svetu, je sporočil, da je električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov (hidroelektrarne, sončne, vetrne in druge elektrarne, ki energijo pridobivajo iz obnovljivih virov), leta 2023 prvič presegla 30 odstotkov proizvedene elektrike na svetu. In tako je obnovljiva energija lani prvič prehitela odstotek elektrike, proizvedene v termoelektrarnah, ki uporabljajo premog.
2023.
je bil delež novih sončnih elektrarn dvakrat večji od deleža novih termoelektrarn na premog.
Vodijo hidroelektrarne
Največ »čiste« električne energije še vedno proizvedejo hidroelektrarne, in sicer okrog 15 odstotkov. V zadnjih petih letih se je močno povečal delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih panelov in vetrnic, lani je že skoraj dosegel delež hidroelektrarn. Delež elektrike iz obnovljivih virov bi bil lani verjetno še večji, a je statistiko pokvarilo izredno sušno obdobje v Indiji, na Kitajskem in v Severni Ameriki, zaradi česar so tamkajšnje velike hidroelektrarne proizvedle manj elektrike.
Čedalje več ljudi in držav se zaveda, da je treba nekaj narediti za t. i. zeleni prehod. Samo lani je bil delež novih sončnih elektrarn dvakrat večji od deleža novih termoelektrarn. Količina elektrike, ki so jo lani proizvedle nove sončne elektrarne, je znašal 307 teravatnih ur (TWh), lani odprte termoelektrarne pa so je pridelale 145 TWh. Tudi nove vetrne elektrarne so se bolje izkazale od termoelektrarn, veter je lani pomagal narediti 206 TWh elektrike, termoelektrarne na plin so proizvedle 52 TWh, nove jedrske elektrarne 46 TWh, elektrarne na bioenergijo pa 21 TWh.
V Ember napovedujejo, da se bo delež elektrike, pridobljen s pomočjo energije z naše zvezde, letos še bolj povečal, bo pa že 19. leto zapored električna energija, pridobljena iz sončnih elektrarn, najbolj rastoča proizvodnja elektrike.
Kitajska dvojnost
Katera država je v zadnjem času največ vlagala v elektrarne, ki proizvajajo čisto energijo? Kitajska, ki je glede tega prav posebna zgodba: lani je proizvedla 51 odstotkov celotne svetovne elektrike iz sončnih elektrarn in kar 60 odstotkov iz vetrnih, skupaj je iz samo teh dveh virov proizvedla skoraj 280 TWh elektrike, kar je skoraj desetkrat več kot Brazilija, ki je na drugem s 35,7 TWh, in Indija na tretjem s 30,3 TWh. Med razvitimi državami so ZDA na četrtem mestu proizvedle 24 TWh elektrike na sončnih in vetrnih elektrarnah, sledita Francija s 13,7 TWh in Nemčija s 13,4 TWh. Kitajska, Evropska unija, ZDA in Brazilija so lani skupaj proizvedle kar 81 odstotkov sončne in vetrne elektrike na svetu.
280 TWh
električne energije je lani iz sončnih in vetrnih elektrarn proizvedla Kitajska, skoraj desetkrat več kot Brazilija.
In čeprav je Kitajska vodilna proizvajalka elektrike iz sončne in vetrne energije, je tudi največja proizvajalka elektrike iz premoga v termoelektrarnah, proizvede namreč več kot polovico svetovne proizvodnje, natančneje 55 odstotkov, elektrike s kurjenjem premoga, ki je največji onesnaževalec ozračja. Kitajska je kljub velikanskim vlaganjem v obnovljive vire še vedno odvisna od elektrike iz termoelektrarn na premog, iz njih je pridobi kar 60 odstotkov za lastne potrebe.
Največje onesnaževalke
Največje korake na polju zelenega prehoda je doslej storila Evropska unija, ki pa je bila lani kljub temu še vedno četrta največja onesnaževalka ozračja z izpusti ogljikovega dioksida, vanj je izpustila 657 milijonov ton CO2. Pred njo so Kitajska, ZDA in Indija.
Kitajska, ZDA, Indija in EU so največje onesnaževalke našega planeta.
A kljub veliki količini izpustov, ki jih elektrarne v EU pošljejo v atmosfero, ima EU najmanjši delež proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv v četverici največjih onesnaževalcev ozračja. V EU je lani delež elektrike, pridobljene iz fosilnih goriv (premog, plin in druga fosilna goriva), znašal tretjino.
Preostali dve tretjini elektrike je EU lani pridobila iz obnovljivih virov. Največji delež je prišel iz jedrskih elektrarn – 23 odstotkov ali 619 TWh. Na drugem mestu je veter, ki je pomagal narediti 17,5 odstotka elektrike v Uniji; lani je prvič prehitel zemeljski plin, s pomočjo katerega so plinske elektrarne proizvedle 16,7 odstotka elektrike v EU, elektrika iz termoelektrarn na premog je z 12,5 odstotka pristala na četrtem mestu, tista iz hidroelektrarn je bila z 11,7 odstotka peta, solarna energija pa je v skupno vrečo prispevala 9,2 odstotka.
619 TWh
elektrike v EU je lani prišlo iz jedrskih elektrarn, kar predstavlja največji delež čiste energije.
Lani se je proizvodnja elektrike iz fosilnih goriv, zlasti plina in premoga, zmanjšala za kar 25 odstotkov. To je, kot ocenjujejo strokovnjaki pri inštitutu Ember, največje zmanjšanje proizvodnje elektrike iz fosilnih goriv od leta 2000. Seveda so to zmanjšanje nadomestili s povečanjem solarne energije, ki so je lani proizvedli 18 odstotkov več kot leto prej, in z vetrno energijo, te je bilo 12 odstotkov. Francija je lani najbolj, za 14 TWh, povečala proizvodnjo sončne in vetrne energije, Nemčija za 13 TWh in Španija za 12 TWh.
Povečana poraba
Ljudje porabimo čedalje več elektrike. Lani se je poraba povečala za dva odstotka, kar je toliko, kot je v enem letu porabi tako velika država, kot je, denimo, Kanada. Največ so prispevali štirje novi veliki porabniki, toplotne črpalke, ki se čedalje bolj uporabljajo za gretje in hlajenje hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, električni avtomobili, računalniški strežniki in elektrolizne naprave, ki pomagajo iz vode pridobivati vodik, energijo prihodnosti, kot jo imenujejo nekateri.
