Izsiljevanje z goloto

Poznate angleško besedo sextortion? Mlajše generacije zagotovo, starejše pa morda ne, saj gre za sodobno problematiko, povezano z internetom in družbenimi omrežji. Sextortion je skovanka iz angleških besed za spolni odnos in izsiljevanje – sex in extortion, pojavlja pa se predvsem pri spoznavanju oseb prek spleta, ki mu je namenjenih precej priljubljenih mobilnih aplikacij, kot je denimo tinder (platforma za hitre zmenke in sorodne stike). Slepo zaupanje neznancem namreč lahko privede do nič kaj prijetne izkušnje. Lani so na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT zgolj v Sloveniji obravnavali rekordno število prijav izsiljevanja z intimnimi fotografijami ali posnetki – teh je bilo kar 98. Številka je, lahko sklepamo, sicer še precej višja, a predvidevamo, da mnogo primerov ne pride do prijave – bodisi zato, ker so bili nepridipravi pri svojem početju uspešni, bodisi zaradi sramu in strahu, ki ga žrtve občutijo. Po podatkih SI-CERT so najpogostejša tarča mladi odrasli moški.

Kljub široki ozaveščenosti med populacijo, ki uporablja aplikacije za zmenke in družbena omrežja, se (glede na trend) zdi, da vnovična opozorila nikoli niso odveč. Znano je, da pošiljanje golih fotografij neznancem ali neznankam ni dobra ideja, a ljudje s(m)o pač zgolj ljudje, torej tu in tam preveč zaupljivi in naivni, kar nas lahko privede do usodnih napak. Slednje pa nas lahko drago stanejo.

Sextortion je v osnovi oblika spletne goljufije, ki se je v Sloveniji prvič pojavila sredi leta 2015, podatki pa kažejo, da je v zadnjem letu opazen izrazit porast. Zakaj je tako, glede na to, da imamo vedno več (spletnih) mest, ki nas o tem informirajo? Po vsej verjetnosti zato, ker uporabniki spleta tega ne pričakujejo na vseh omrežjih. Prvi stik goljufa z žrtvijo je namreč največkrat vzpostavljen že na družbenih omrežjih, kot sta instagram in facebook. Ko pridobi njegovo ali njeno zaupanje, ga začne med dopisovanjem prepričevati, naj pošlje svoje pomanjkljivo oblečene fotografije. To je prvi rdeči alarm, ki bi moral zadoščati, da neznancu oziroma neznanki prenehate zaupati oziroma dojamete, da z vami nima iskrenih namenov.

Ko goljuf prejme vaš intimni posnetek ali fotografijo, vas lahko začne izsiljevati, in sicer tako, da vam grozi, da bo material poslal vašim prijateljem, družini, sodelavcem oziroma nadrejenim, če mu (ali ji) ne boste nakazali denarja. Finančne zahteve so po navadi precej velike, tudi več tisoč evrov. Nemalokrat se ne konča zgolj pri enkrat, temveč se plačevanje nadaljuje v nedogled. Zato nakazovanje denarja nikoli ni pametna odločitev, saj nepridipravi v veliki večini primerov posnetkov (obljubam navkljub) ne izbrišejo.

Nekateri izsiljevalci gredo še korak dlje in vaše posnetke ponaredijo, tako da je videti, kot da ste na njih vi, čeprav gre za zmanipulirane podobe. V vsakem primeru je z neznanci smiselno takoj prekiniti vso komunikacijo ter se obrniti na SI-CERT, kjer vam bodo lahko svetovali glede na vaš primer. Skratka – previdno! Na spletu se namreč pozna vsaka sled.