Janez Krstnik za večino kristjanov predstavlja stično točko med Staro in Novo zavezo
Na današnji dan se spominjamo trpljenja Janeza Krstnika, ki je svoje mučeništvo pretrpel v trdnjavi Maheront onstran Jordana. Kralj Herod Antipa je dal, kakor poročajo evangelisti, vreči Janeza v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je oženil. Janez je namreč Heroda javno ostro grajal zaradi tega dejanja. Ko pa je Herod priredil gostijo, je Herodijadini hčerki Salomi obljubil, da ji da, kar koli ga bo prosila. Ta pa je po nasvetu svoje matere prosila za glavo Janeza Krstnika. Janez je bil obglavljen v ječi in je tako z mučeniško smrtjo dopolnil svoje pogumno oznanjevanje. Tako je predhodnik Gospodov pričeval kot goreča svetilka za resnico, tako v smrti kot v življenju.
Starodavni simbol očiščevanja
Janez Krstnik je znan kot prerok, ki mu je bilo dano osebno srečati Jezusa in ki ga je ljudem predstavil kot mesijo. Njegovo poslanstvo je bilo pripraviti ljudi na Jezusov nastop z oznanjevanjem spreobrnjenja in s krščevanjem. Janez je bil sin tempeljskega duhovnika Zaharije in Elizabete. Elizabeta je bila sorodnica Jezusove matere Marije, torej je bil Janez Jezusov sorodnik, po prepričanju nekaterih kristjanov celo bratranec. Po Evangeliju po Luku je bilo Janezovo rojstvo povezano s čudežem in vnaprej oznanjeno po nadangelu Gabrijelu. Luka poroča tudi, da je bil Janez dobrih pet mesecev starejši od Jezusa.
Ko je odrasel, je Janez začutil v sebi Božji klic. Odpravil se je v puščavo, kjer je živel kot puščavnik: oblačil se je v kameljo kožo, jedel kobilice in med divjih čebel. Hodil je po vsej jordanski pokrajini in ljudi pozival, naj se spreobrnejo in poboljšajo. Ostro je kritiziral tiste, ki so se samo na zunaj delali poštene in pravične. Tiste, ki so se res sklenili poboljšati, pa je krstil v reki Jordan.
Krst (potapljanje v vodo) je starodavni simbol očiščevanja: ljudje, ki so se dali Janezu krstiti, so hoteli s tem simboličnim dejanjem pokazati, da se odrekajo vsej nečistosti poprejšnjega življenja in da bodo odslej živeli drugače. Tudi Jezus se je prišel krstit k Janezu in tako pokazal, da začenja novo poglavje v svojem življenju. Iz tega obreda izvira tudi krščanski krst, ki so ga pozneje opravljali Jezusovi učenci.
Janezova verska skupnost je ostala aktivna tudi po Janezovi smrti. Po nekaterih virih so se Janezovi učenci sčasoma pridružili Jezusovim učencem, prvim kristjanom; po drugih virih pa se da sklepati, da sta bili to še dolgo dve ločeni skupini, ki sta si bili v nekem smislu celo konkurenčni.
Čaščenje Janeza Krstnika
Janeza Krstnika častijo vse glavne Cerkve. Za večino kristjanov pomeni stično točko med Staro in Novo zavezo. Pogosto se ga šteje za zadnjega preroka Stare zaveze, po drugi strani pa je Janez tisti, ki je pripravil pot Jezusu.
Spomin na smrt Janeza Krstnika se praznuje 29. avgusta po katoliškem in pravoslavnem koledarju. Praznik se uradno imenuje mučeništvo Janeza Krstnika, med ljudmi pa je znan tudi kot Janez brez glave.
V Sloveniji mu je posvečenih kar 85 rimskokatoliških cerkva, kar ga uvršča na 4. mesto po številčnosti (za sveto Marijo, svetim Nikolajem in sveti Križem), in ena pravoslavna – cerkev obglavljenja Janeza Krstnika v Bojancih.
