Tik ob baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je sodobni muzej jaslic, odprt vse leto, največ obiska ima seveda decembra, v adventnem času. Obnova prostora, v katerem zdaj na 330 kvadratnih metrih razstavnih površin domujejo jaslice z vseh celin, natančneje iz 82 držav, se je začela pred desetimi leti; gre za nekdanje pomožno gospodarsko poslopje, samostanski hlev, tako da so jaslice zdaj dobesedno tudi v jaslih – gre tudi za simbolno povezavo z Jezusovim rojstvom, torej da se je rodil v hlevu.

Zbirka še vedno raste

Prenovljeni in povečani muzej so odprli decembra 2016, blagoslovil ga je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je služboval pri Mariji Pomagaj na Brezjah med letoma 1989 in 1995. Muzej, od leta 2018 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, se ponaša z neverjetno zbirko več kot 500 jaslic, nekatere primerke so skrbno restavrirali in rešili pred uničenjem. Muzeju in zbirki posveča vso skrb dr. p. Robert Bahčič. Zbirka se nenehno povečuje, svoje jaslice prinašajo ljudje iz vse Slovenije, povečujejo jo tudi misijonarji, sicer pa se je zgodba začela leta 1990, ko je začel jaslice zbirati pater Leopold Grčar.

Tako si jih je zamislil znameniti arhitekt Jože Plečnik.

Obiskovalce, teh je vedno več, lani, denimo, si jih je ogledalo 30.000 ljudi, pred vhodom pozdravijo besede sv. Frančiška Asiškega, ki je leta 1223 prvi postavil žive jaslice v Grecciu v osrednji Italiji: »Dober dan, dobri ljudje.« Sledi premišljen opomnik miru, 70 klekljanih golobov simbolizira 70 let miru po koncu druge svetovne vojne.

Vsake imajo svojo zgodbo

V sprehodu skozi deset prostorov spoznamo pomen posameznih figur in prizorov, občudujemo različne načine in materiale za izdelavo jaslic. V prvem delu je predstavljena njihova zgodovina, vidimo lahko orodje za izdelavo, spoznamo različne vrste jaslic: ob božičnih, ki so pri nas najbolj poznane, se v drugem prostoru srečate s pasijonskimi, binkoštnimi ter vstajenjskimi. Jaslice različnih velikosti so lično predstavljene v vitrinah in razporejene po svojem izvornem geografskem območju, vsake so seveda unikatne in nekaj posebnega, kajti za vsakimi je posebna zgodba, ki jo je avtor hotel prikazati ob spominu na Jezusovo rojstvo, so iz različnih časovnih obdobij in seveda materialov, denimo lesa, papirja, gline, školjk, blaga, slame.

Kulisne jaslice Leopolda Layerja so iz leta 1828.

Najprej so predstavljene slovenske, med njimi najdemo upodobitev arhitekta Jožeta Plečnika ter slikarjev Maksima Gasparija ter Leopolda Layerja – spomnimo, Layer je tudi avtor menda najbolj znane slovenske slike, slike Marije Pomagaj v bližnji baziliki. Layer je svoje kulisne jaslice naslikal in izžagal za domačo župnijsko cerkev v Kranju, leta 1828. Imajo 46 premakljivih figuric in bodo torej kmalu slavile dvestoletnico, na Brezjah so od leta 2018. T. i. omarične jaslice iz sredine 18. stoletja so iz samostana dominikank v Velesovem in so ene najstarejših tovrstnih pri nas, na ogled pa so tudi tradicionalne slovenske jaslice, kakršne so nekdaj ob božiču postavljali v t. i. bogkov kot domače hiše.

Bogkov kot, nekoč pogost prizor v domači hiši

Sledijo primerki iz vzhodne in osrednje Evrope, Latinske Amerike, Sredozemlja, Afrike, skozi tuje dežele nas vodi svetloba zvezde, ki je Modre pripeljala v Betlehem. Razstava se izteče z reprodukcijo freske iz Greccia, prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega; osvetljene so tudi z naravno svetlobo, ki pronica skozi »čipko« iz avstro-ogrske opeke, iz katere je zgrajen objekt.

Prvotna namembnost prostora je še danes vidna.

»Pri vsej kulturni dediščini, ki jo imamo v Sloveniji, so jaslice pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Izdelovali so jih akademski kiparji in ljubiteljski umetniki, v vsake pa je vtkana ljubezen do ustvarjanja,« pove dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada na Brezjah, ki skrbi za muzej.