SETEV IN ŽETEV

Jeseni bodo posejali 3555 zrn

V Deželi kozolcev so opravili žetev v sklopu vseslovenskega projekta 2000 zrn pšenice za novo tisočletje, prihodnje leto se selijo v Dobrovnik.
Fotografija: Tako so delale naše babice. Foto: Gašper Ogrinc
Odpri galerijo
Tako so delale naše babice. Foto: Gašper Ogrinc

V Šentrupertu je bilo minulo nedeljo veselo. Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu je skupaj z Občino Šentrupert in Deželo kozolcev organiziralo žetev pšenice v sklopu vseslovenskega projekta 2000 zrn pšenice za novo tisočletje. Žetev in mlačev sta bili eni najpomembnejših kmečkih opravil koledarskega leta, pomenili pa sta tudi povezovanje in sodelovanje vaške skupnosti. Žetev so začeli ob kresu (24. junij), ko so poželi ječmen, nato so želi proso in rž ter ob svetem Jakobu (25. julij) še pšenico. Sledili sta še žetev ovsa in jeseni ajde, tako je bilo včasih. Danes so novi časi.

»Predvsem se bomo morali osredotočiti na to, da bi se mlade generacije bolj zavedale tega, kako pridejo izdelki na trgovinske police in da je pot od žetve do trgovine oziroma lonca zahtevna, težka,« je v imenu organizatorjev povedal Primož Primec iz šentrupertske Dežele kozolcev.

Gospodar Stane Okorn je bdel nad setvijo in žetvijo. Foto: Gašper Ogrinc
Gospodar Stane Okorn je bdel nad setvijo in žetvijo. Foto: Gašper Ogrinc

Že četrt stoletja

Tudi zato so taki dogodki pomembni, da potrkajo na našo vest. Ideja je nastala pred 25 leti v Babincih, kjer so člani Turističnega kulturnega društva Babinci Franc Jureš, Marjan Kos in Stanko Sever ob novem tisočletju opravili setev 2000 zrn pšenice ter tako začeli projekt 2000 zlatih zrn za novo tisočletje. Želeli so, da bi naredili projekt, ki bi združeval vsa društva po Sloveniji. Tako so po prvi žetvi ta projekt predali naslednjemu društvu, vsako sedmo leto pa se sajenje, žetev in prireditev vrnejo v Babince.

Žito so vzeli pod drobnogled. Foto: Gašper Ogrinc
Žito so vzeli pod drobnogled. Foto: Gašper Ogrinc

K sodelovanju so povabili tudi Dolenjce. Tako so letos prvič v Deželi kozolcev v Šentrupertu opravili prikaz žetve na tradicionalen način s srpi in nato izbrali najlepše pšenične klase. Klas, ki je imel največ zrn, so dodali lanskim zrnom in ta bodo naslednje leto posejali v Dobrovniku. »Lani smo posejali 3484 zrn, največji klas jih je imel 71. V Dobrovniku bodo jeseni posejali 3555 zrn,« poudari Primec. Sledil je še prikaz ročnega mlatenja pšenice z lesenimi cepci. Žetev je koordiniral gospodar Stanko Okorn, ki je za njivo skrbel vse leto. Pred začetkom je seveda na kozolec navezal še pušeljc.

Pod kozolcem kot nekoč Foto: Gašper Ogrinc
Pod kozolcem kot nekoč Foto: Gašper Ogrinc

Med programom sta zbrane nagovorili direktorica občinske uprave Občine Šentrupert Anne Marie Valentar in Slavica Jureš, predsednica Turističnega društva Babinci. Med kulturnim programom so nastopili Folklorna skupina IZVIR, Moški pevski zbor Barje, Tjaš Medved, Simon Somi, ljudske pevke Rožce ter ansambel Topliška pomlad. Dogodka so se udeležile skupine iz vse Slovenije, vse so projekt že izvajale in od Stanka iz društva Draga prejele zahvalo. Naslednje leto pa v Dobrovnik, kamor je vse zbrane povabil predsednik TD Dobrovnik in župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije