Jezikovni nasveti: Avdio, video, avdio-video: skupaj ali posebej?
V svetu gibljivih podob, v času, ko so posnetki kot medij zavladali v javnih občilih, si oglejmo, kako se piše beseda video – pravzaprav, ali je sploh lahko samostojna tvorina, pridevnik, ali jo lahko uporabljamo zgolj kot predpono v zloženkah. Toda, najprej je bila beseda, zato začnimo z avdio(-): Avdio- je po pravopisu lahko zgolj predpona, prvi del podrednih zloženk, na primer avdiogram, avdiokaseta, avdiometer. SSKJ navaja pridevniško rabo le v primeru avdioposnetek: torej da se pojavlja tudi zapis narazen; avdio posnetek.
Jezikovna svetovalnica Inštituta Frana Ramovša jedrnato vztraja pri izključno pisavi skupaj, tako predpone avdio- kot video-: »Oba izraza sta besedotvorno zloženki in ju pišemo skupaj,« je bil odgovor strokovnjakinje na to dilemo pred več kot 10 leti. Toda razvoj tehnologije se danes skokovito pospešuje, in kadar začnejo jezikovne rešitve zaostajati za vedno novimi pojmi, ki se pojavljajo v stvarnosti, se dobra stara pravila začno razkrajati. Zato je odgovor na vprašanje, kako pišemo avdio-/video- in avdio-video, skupaj z drugim delom besednih poimenovanj ali ne, danes že težko tako enoznačen kot pred desetletjem in več. Opazen je porast naprav za različno vrsto obdelave tako zvoka kot slike, današnji človek bi temu rekel avdio-video. Kadar večbesedna zveza poimenuje nekaj, česar starejša tehnologija še ni poznala, se, tako kaže raba, avdio-video piše kot samostojna beseda, priredna zloženka: domači avdio-video zabavni sistem. Vzrok je to, da prodajalci izdelkov sodobne potrošnje ne upoštevajo za pridevniško besedo značilne stalne stave levo od samostalnika. To je vrstni red, ki določa, kje stoji kateri od vrst pridevnikov. Z leve proti desni gre tako: zaimek, svojilni pridevnik, vrstilni števnik, količinski pridevnik, vrstni pridevnik v zvezi z govornim dejanjem, lastnostni, snovni in pravi vrstni pridevnik + samostalnik. Zabavni je lastnostni, domači pa, tako kot avdio-video, pravi vrstni pridevnik: zabavni domači avdio-videosistem je torej pravilen zapis. Toda nič kaj ne kaže, da bi bilo komu v interesu imena novih tehnoloških iznajdb pravilno pisati. Niti tendenc po poslovenjenju ni zaznati (pomislimo samo na zvočno kaseto), pa čedalje več jih je: avdio-video vsebine, avdio-video nadzor, aparati, pribor, projekt, inštalacija, inženiring, avdio-video konferenčni sistemi.
Kaj kaže raba? Avdio-videovsebine in avdio-videoaparat so dali zgolj en zadetek v korpusu Gigafida, medtem ko je konkordanc za avdiokaseto dvakrat več kot za avdio kaseto. Te vsi poznamo, niso več ravno višek tehnološkega napredka, kar pritrjuje naši tezi, da upoštevanje slovničnih pravil kdaj prehiti čas. Zato vsem svetujemo, da se jih, kadar so avdio-, video- in avdio-video del dvobesedne besedne zveze, potrudimo pisati skupaj, kot dobro staro zloženko: avdiofil, videovsebine, avdio-videoprojekt. Kadar so del večbesedne zveze, pa to obrnimo naokoli tako, da bo vrstni pridevnik avdio-video povsem na koncu, ob samostalniku, in se lahko z njim združil. Velikega upanja, da bi se to uveljavilo, sicer ni, saj, kot za zdaj kaže, avdio-video ostaja samostojna entiteta.
Naš naslov: lektura@slovenskenovice.si.
Maša Močnik, univ. dipl. slov.
