Jezikovni nasveti: dvojina – bogastvo slovenskega jezika

Prav dvojina je tista, ki slovenščino na eni strani nekoliko zakomplicira, po drugi strani pa jo obogati in ji daje novo dimenzijo, ki je mogoča le takrat, ko se jaz in ti ne povežeta v vi, temveč postaneta midva.

V slovenščini se je dvojina ohranila v celoti in jo v vsakdanjem jeziku (ne)zavedno uporabljamo. Kljub globokemu pomenu in edinstvenosti dvojine, ki nas Slovence loči od drugih narodov, jo velikokrat zanemarjamo. Tako namesto dvojine raje uporabimo kar množino ali celo ednino.

Da bi znali bolje negovati to posebnost našega jezika, si oglejmo nekaj primerov rabe.

Pravilno je: Spust po toboganu in ogled filma sta lepi doživetji. Napačno: Spust po toboganu in ogled filma je lepo doživetje.

Pravilno: V našo ponudbo za prevajanje sta zajeti kakovost in cena. Napačno: V našo ponudbo za prevajanje je zajeta kakovost in cena.

Pravilno: Prišla sta Peter in Mojca, vendar ju nisem povabila naprej. Napačno: Prišla sta Peter in Mojca, vendar jih nisem povabila naprej.

Pravilo: S tema dvema gospodoma se ne razumem. Napačno: S temi dvemi gospodi se ne razumem.

Pravilno: Meso in mleko sta se spet podražila. Napačno: Meso in mleko so se spet podražili.

Kdaj pa uporabimo množino namesto dvojine?

Starši svojim otrokom pogosto naročimo: Pred večerjo si umij roke! Obuj si nogavice, da te ne bo zeblo. Zapri oči in zaspi!

Kdo ve, kolikokrat otroci pomislijo, zakaj jim govorimo, naj zaprejo oči ali si umijejo roke, saj imajo le dve očesi in dve roki. Tukaj gre za posebnost dvojine. Določeni samostalniki vedno nastopajo v paru, pri čemer zaradi splošnega razumevanja uporabimo množino. To velja za parne dele telesa: noge, roke, ušesa, oči, ledvice, kolena, ramena; parna oblačila oz. dele oblačil: nogavice, rokavi, rokavice; parne naprave: drsalke, uhani; biološke ali funkcionalne pare: starši, dvojčki.

Primeri rabe: Prosimo, da se starši zglasijo pri razredničarki. To je dobro za ledvice. Rodila je dvojčke. Bolijo me kolena.

Dvojino v zgoraj naštetih primerih uporabimo le takrat, kadar želimo poudariti posameznost: Rokavici sta ležali vsaka v svojem kotu; dvojnost: Zdaj jo je poslušal z obema ušesoma. Zlomil si je obe roki. Operirali so mu obe ledvici.

Ste tudi vi naleteli na kakšen primer napačne rabe dvojine, ob katerem ste se kar naježili? Vesela bom vašega komentarja. Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si.

Tamara Rojc, prof. slovenščine