SLOVENŠČINA

Jezikovni nasveti: frazemi in grška mitologija (2. del)

Grška mitologija je pomembno zaznamovala besedne zveze in pojme, ki jih uporabljamo, in je bogata zakladnica zgodb in življenjskih modrosti.
Fotografija: Grška mitologija je bogata zakladnica zgodb in življenjskih modrosti. FOTO: John Kolesidis/Reuters
Odpri galerijo
Grška mitologija je bogata zakladnica zgodb in življenjskih modrosti. FOTO: John Kolesidis/Reuters

Ne glede na to, na kateri grški otok se človek odpravi, ga mitologija spremlja na slehernem koraku. Danes pa nadaljujemo potovanje po grških mitih, ki se vedno prepletajo s sodobnim svetom. Grška mitologija je pomembno zaznamovala frazeme, besedne zveze in pojme, ki jih uporabljamo, in je bogata zakladnica zgodb in življenjskih modrosti.

Zagotovo se je že komu kdaj zdelo, da trpi Tantalove muke.

Tantal je bil Zevsov sin, frigijski kralj v Mali Aziji ter ljubljenec vrhovnih bogov na Olimpu. Ker ni verjel v vsevednost bogov, je ubil svojega sina Pelopsa in jim za pokušnjo ponudil razkosanega. Za kazen je moral v podzemlju kljub obilju hrane in vode, ki je bila na dosegu, trpeti večno lakoto in žejo. In tako so njegove muke postale prispodoba za nemožnost dobiti, doseči kaj, kar je sicer na dosegu (trpeli so tantalove muke).

Sizifovo delo je brezuspešno, neuresničljivo delo.

Sizif je bil grški kralj in ustanovitelj mesta Korint. Na skali je zgradil grad, ki pa ni imel pitne vode. Do izvira je hotel priti s pomočjo bogov in izdal jim je Zevsovo skrivališče. Zevs je za kazen ponj poslal Tanatosa, smrt. Sizif je smrt ujel in jo zaprl v temnico. Od takrat ni umrl več noben človek na svetu. Zevs je poslal boga Aresa, da je osvobodil smrt, ki je Sizifa odpeljala v Had (podzemlje). Čez nekaj časa je Sizif zvito pobegnil in priredil veliko zabavo na račun bogov. Besni Zevs je Sizifa poslal v Tartar (pekel, del Hada) med največje grešnike. Tam je moral za kazen valiti ogromno skalo na vrh hriba. Vsakič, ko je pririnil skalo skoraj na vrh, mu je ušla in se skotalila v vznožje. Tako kazen bo po grški mitologiji opravljal celo večnost.

Verjetno kdo kdaj pa kdaj pomisli, da je njegovo delo res sizifovo.

Frazem jabolko spora izhaja iz zgodbe o Eridi, boginji prepira in sestri boga vojne Aresa. Ker ni bila povabljena na svatbo Peleja in Tetide, je iz zavisti med bogove in boginje vrgla zlato jabolko z napisom »Najlepši«. S tem je zanetila prepir med boginjami Hero, Ateno in Afrodito. Po odločitvi Zevsa je moral v sporu presoditi trojanski princ Paris. Ta je jabolko prisodil Afroditi, ker mu je obljubila najlepšo žensko. Ko je Paris z ugrabitvijo dobil lepo Heleno, je bil to povod za trojansko vojno. Eridino jabolko je torej metafora za vzrok spora (npr. očarljiva rdečelaska je postala jabolko spora med dvema najboljšima prijateljema).

Gordijski vozel je vozel, ki ga je na vozu, nekdaj v lasti kralja Midasa, zavozlal frigijski kralj Gordij. Prerokovano je bilo, da bo zavladal svetu, kdor bo vozel razvozlal. Aleksander Veliki ga je presekal z mečem in postal gospodar sveta.

Frazem pomeni zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje (ni ga, ki bi razvozlal ta gordijski vozel). Presekati gordijski vozel pomeni z odločnim, drznim posegom rešiti tako zadevo ali vprašanje (kdo bo presekal gordijski vozel laži in prevar).

Naj bo popotovanje po grški mitologiji še naprej navdih, tudi za obisk Grčije.

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si

Jasmina Zupanc, univ. dipl. slov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije