Jezikovni nasveti: Jaz pa pojdem
Blagor tistim, ki že imajo rezerviran dopust za letošnje počitnice. Če je tudi vplačan, pa jim sploh nič ne manjka.
Slovenci se tradicionalno odpravljamo na Hrvaško. In ravno s tem je bilo povezano vprašanje naše bralke Tanje, ki meni, da je prav reči, da prihajamo s Hrvaške, v našem časopisu pa opaža zapis iz Hrvaške, zato prosi za razlago.
Menim, da se mnogi zapletejo, ko začnejo razmišljati o pravem predlogu, ko govorijo o oddihu na Hrvaškem.
Predlogi ob nekaterih državah sploh niso problematični, ker je vedno prav samo en par: v-iz. Če greš v Ameriko, lahko prideš samo iz Amerike. Večina držav zahteva ta dva predloga, denimo Italija, Avstrija, Francija, Grčija, Nemčija ...
Prebrskali smo seznam držav na Wikipediji, 195 povsem neodvisnih je naštetih in še 12 »drugih držav«. Navajamo tiste, ki zahtevajo predlog na, njegov par pa je z/s. Ko greš na Sejšele, lahko prideš samo s Sejšelov. Tu so še Havaji, Haiti, Nova Zelandija, Bahami, Barbados, Ciper, Fidži, Filipini, Jamajka, Komori, Kuba, Madagaskar, Maldivi, Malta, Marshallovo otočje, Mavricij, Salomonovi otoki, Samoa, Sveti Krištof in Nevis, Zelenortsko otočje, Kosovo, Cookovo otočje.
Med preverjanjem v Slovenskem pravopisu smo naleteli na presenečenja, tukaj izpostavljamo države, ki zahtevajo par v-iz in ne na-s/z, kot bi naravni govorec pomislil na prvo žogo: bil sem v Papui Novi Gvineji, prišel sem iz Zahodne Samoe, lepo je dopustovati v Šrilanki, uradni jezik v Severni Irski je angleščina, v Tajvanu občutimo mešanico kultur. To jezikovno lastnost morda občutimo kot napako, ker so omenjene države hkrati otoki, vedno pa rečemo, da gremo na otok.
V Pravopisu nismo zasledili nobenega primera, ko bi obveljal predlog na, občutek naravnega govorca pa bi nam govoril, da bi moral biti v.
Za naslednje države pa v SP še ni pripisanega predloga: Antigva in Barbuda, Esvatini, Kiribati, Slonokoščena obala, Sveti Tomaž in princ, Sveti Vincencij in Grenadine, Vzhodni Timor. Dilemi se elegantno izognemo, če pred ime dodamo določilo republika ali država, ki zahtevata predlog v.
Pa skočimo na Hrvaško iz vprašanja pozorne bralke.
V mini anketi v domačem okolju se vsi strinjajo s Tanjo: če grem na, pridem s/z. To drži. A gre za to, da lahko uporabljamo dve obliki, v imenovalniku sta to tista Hrvaška in tisto Hrvaško, slednja je srednjega spola in je posamostaljena pridevniška beseda. Za prvo po Pravopisu rabimo predlog v, za drugo na:
Grem v Hrvaško in prihajam iz Hrvaške. – Hrvaška je tu ženskega spola.
Grem na Hrvaško in prihajam s Hrvaškega. – Hrvaško je tu srednjega spola, a večina dojema, kot da je ženskega, ker obstaja tudi v Hrvaško. V Jezikovni svetovalnici navajajo, da se lastna zemljepisna imena ženskega spola na -ska/-ška pri sklanjanju mešajo s samostalniki srednjega spola in da pogosteje uporabljamo obliko na Hrvaškem kot v Hrvaški ter da narašča raba oblike, ki se zdi sprejemljiva tudi naši bralki, s Hrvaške. Morda bo tako kmalu tudi zapisano v priročniku vseh priročnikov, a ker še ni, pri nas pišemo s Hrvaškega ali iz Hrvaške.
Samo še na hitro navajamo države, ki poznajo oba para predlogov: Češka, Danska, Finska, Irska, Islandija, Japonska, Kitajska, Madžarska, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Švedska, Tajska.
Ne pozabite, povsod je lepo, doma je pa najlepše.
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si
Moni Malovrh, univ. dipl. slov.
