SLOVENŠČINA

Jezikovni nasveti: Kakšna je razlika med cel in ves?

Cel je tisti, ki ni razdeljen na kose, dele, ves pa je tisti, ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot česa.
Fotografija: V nekaterih primerih, kadar govorimo o skupnosti ljudi, lahko cel in ves uporabljamo sinonimno: Ves/cel stadion je vzklikal od navdušenja. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
V nekaterih primerih, kadar govorimo o skupnosti ljudi, lahko cel in ves uporabljamo sinonimno: Ves/cel stadion je vzklikal od navdušenja. FOTO: Leon Vidic

V eni izmed jezikovnih svetovalnic sem pisala o besednem paru isti/enak, pri katerem večkrat prihaja do napačne rabe. Ena izmed pogostih jezikovnih dilem je tudi nerazlikovanje med besedama cel in ves.

Pa si poglejmo, kdaj uporabiti pridevnik cel in kdaj ves.

Kaj v zvezi s tem piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika? Cel je tisti, ki ni razdeljen na kose, dele: cel ali razrezan kruh, skleda celega krompirja, cele paprike. Ves je tisti, ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot česa: presejati ves pesek; razdeliti vse svoje premoženje; poteptati vso travo; imeti vso oblast; vreden vsega spoštovanja; zbrati ves pogum. Cel torej izhaja iz neke celote (nekosovnosti) oz. izraža polno mero nečesa, medtem ko ves izhaja iz delov (kosov), ki se združujejo v celoto.

V nekaterih primerih, kadar govorimo o skupnosti ljudi, o javnosti, lahko cel in ves uporabljamo sinonimno: Prepotoval je ves/cel svet. Po celi/vsej deželi je suša. Ves/cel stadion je vzklikal od navdušenja. Vse/celo mesto še spi. Vsa/cela družina se je zbrala. Ves/cel gozd se ziblje v pomladnem vetru.

V določenih primerih lahko uporabimo samo pridevnik cel: Pojedel je cel kolač. Steklenica je ostala cela. Pregledati je moral cel kup pošte.

Če poudarjamo polno mero oz. stopnjo kakega stanja/lastnosti, lahko uporabimo samo ves: Zgrudil se je ves bled. Bila je vsa v strahu in v skrbeh pred izpitom. Vsa mlada se je poročila.

Kako sklanjamo besedo ves? Največ težav povzročata imenovalnik in tožilnik samostalnikov srednjega spola, ko namesto oblike vse pogosto zasledimo obliko vso, kar je napačno: vse življenje (in ne vso življenje), vse blago (in ne vso blago), vse jutro (in ne vso jutro). Sklanjatveni vzorec za samostalnike srednjega spola je: vse (blago), vsega (blaga), vsemu (blagu), vse (blago), o vsem (blagu), z vsem (blagom).

Upam, da sem vam uspela približati in osvetliti še eno posebnost v slovenskem knjižnem jeziku.

Če naletite na kakšen trd oreh v zvezi z rabo jezika, nam pišite na lektura@slovenskenovice.si.

Tamara Rojc, prof. slovenščine

Hvala za sodelovanje

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij