Jezikovni nasveti: na čelu je na repu

V seriji jezikovnih nasvetov s področja stilistike se tokrat ustavimo pri skladnji in si oglejmo, kako je z besednim redom pri uporabi besedne zveze na čelu kot prislova. Frazem (biti) na čelu uporabljamo, kadar želimo izraziti, da je nekdo ali nekaj najpomembnejši, vodilni, prvi, najbolj zaslužen, začetnik ipd., tako kot je čelo vrh glave najvidnejše in najbolj v ospredju človekove podobe.

Zaplete pa se, kadar jo pisec želi uporabiti v zvezi s samostalnikom v šestem sklonu; zelo velik delež tvorcev besedil jo namreč postavi na začetek besednega sklopa namesto na konec. Na čelu bi moralo biti na koncu takega sklopa preprosto zato, da predlog z/s in samostalnik v orodniku ostaneta skupaj, na čelu kot krajevni prislov pa desno od samostalnika. Napaka je torej skladenjska.

Da nam bo lažje, si problem oglejmo na nekaterih od primerov, najdenih v štirih različnih medijih (trije tiskani, en spletni) v preteklih štirih tednih.

Na napačnem mestu:

– nekdanji zaposleni ter visoki vabljenci na čelu z ministrom za vzgojo in izobraževanje Darjom Feldo (prav je: vabljenci z ministrom za vzgojo in izobraževanje Darjom Feldo na čelu)

– Nanizal je kopico uspehov na domačih in tujih tekmovanjih, na čelu s srebrom in bronom na evropskih prvenstvih do dvajsetega oziroma triindvajsetega leta (tudi vejica je odveč; prav je: s srebrom in bronom na evropskih prvenstvih do dvajsetega oziroma triindvajsetega leta na čelu)

– Zakaj kot podpornik priznanja Palestine niste podpisali poziva več kot 350 ljudi na čelu z Borisom Vezjakom? (prav je: z Borisom Vezjakom na čelu)

– Posledica tega je, da je danes četrtina stanovanj v štirih največjih nizozemskih mestih, na čelu z Amsterdamom, v lasti ljudi, ki v njih ne živijo. (pravilni pristavek znotraj dveh vejic je: z Amsterdamom na čelu)

Tu velja še ena opomba: kot vidimo iz zgornjih primerov, bi bilo morda stilno lepše, bolj praktično, da bi v primeru, ko moramo našteti mnogo pomembnih stvari, ki so na čelu, izbrali kako drugo sredstvo, da to poudarimo, iz povsem preprostega razloga; do bralca ni najbolj prijazno, da se mora do čela prebijati mimo dolge kolone samostalnikov v šestem sklonu vse do, no, vse do repa! Preden pride do tja, morda že kdo vmes pozabi, kaj je pisalo pri glavi. Na primer pri drugem od naših primerov bi lahko imenitnost dosežkov športnika orisali tudi preprosteje: Nanizal je kopico uspehov na domačih in tujih tekmovanjih, med drugim (celo) srebro in bron na evropskih prvenstvih do dvajsetega oziroma triindvajsetega leta.

Pomembno je vedeti še, da je lahko na čelu tudi na levi strani besednih zvez, v tem primeru mu sledi samostalnik ali zaimek v rodilniku, takšna stava pa piscem nikoli ne dela težav. Oglejmo si torej še primere pravilne rabe iz istega obdobja:

– Bodo navijači Maribora z novim vlagateljem na čelu kluba spodbujali slovenske ali tuje fante?

– Zanj zgledno skrbi Jamarsko društvo Sežana, na čelu katerega je že več kot tri desetletja predsednik Jordan Guštin.

– Projekt organizira ekipa Bike Passion, na čelu katere sta Dami Zupi in Vanja Varga.

Pomnimo: najsi bo spredaj ali zadaj, levo ali desno, vtkanje besedne zveze na čelu v besedilo je eden od starih domačih običajev v našem jeziku in kot pri vseh takih gre za dobro prakso, ki jo bralci z lektorji na čelu pozdravljamo.

Maša Močnik, univ. dipl. slov.

Pišete nam lahko na lektura@slovenskenovice.si.