SLOVENŠČINA

Jezikovni nasveti: Pošasti v mitih

Pošast je v slovarju razložena kot nekaj, kar pooseblja grozljivost, strah, lahko je tudi hudoben človek ali psovka (pošast ostudna). V grški mitologiji so pošasti imele podobo ženske in več živali hkrati.
Fotografija: V grški mitologiji so pošasti imele podobo ženske in več živali hkrati. FOTO: Jastrow/Wikimedia Commons, javna domena
Odpri galerijo
V grški mitologiji so pošasti imele podobo ženske in več živali hkrati. FOTO: Jastrow/Wikimedia Commons, javna domena

V tem, pogostokrat pošastnem realnem svetu radi zaidemo v mite. Pošast je v slovarju razložena kot nekaj, kar pooseblja grozljivost, strah, lahko je tudi hudoben človek ali psovka (pošast ostudna). V grški mitologiji so pošasti imele podobo ženske in več živali hkrati.

Himera je bila pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom. Po legendi naj bi se z njo spopadel grški junak Belerofont, Sizifov vnuk, in jo ubil.

Tudi gorgona je bila krvoločna pošast, ženska z ostrimi čekani in jezikom, ki štrli ven, ter živimi, strupenimi kačami namesto las. V nekaterih mitih gorgone vsakega, ki jih pogleda v oči, spremenijo v kamen. Uporabljali so jo kot simbol ali amulet, pritrjen na vratih, zidovih, kovancih, ščitih in nagrobnih spomenikih, da bi preganjala zlo. V grški mitologiji je bila Meduza ena izmed treh sester gorgon in pošast s kačami namesto las. Kogar koli je pogledala v oči, je okamnel.

Hidra je bila mitološko bitje s kačjim telesom in devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo. Lernajska Hidra je bila vodna zver, podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi. Bila je tako strupena, da je bila smrtonosna tudi njena sled.

Bila je sestra Himere, Sfinge in Kerberja. Heraklej ji je odsekal glavo, in ker sta za vsako odsekano glavo zrasli dve novi, je štrclje osmodil z ognjem. V kri ubite pošasti je pomočil svoje puščice, ki so postale smrtonosne.

Tudi v SSKJ najdemo hidro, himero in gorgono.

Harpija je bila bitje z žensko glavo in trupom jastreba in neprijetnim glasom. Ugrabljale so ljudi in jih izločale erinijam, boginjam maščevanja, s kačami namesto las in krvavimi solzami. Harpije so v mitologiji predstavljale zlobo, grabežljivost in nemirno vest. V SSKJ je s slabšalnim pomenom razložena kot hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska (Stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino).

Sfinga je krilata pošast, ki je imela sprednji del v podobi device in zadnji del s podobo leva. Živela je v Tebah pred obzidjem, kjer je vsakemu popotniku zastavila vprašanje: »Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh in zvečer po treh?« Ubila je vsakogar, ki nanj ni znal odgovoriti. Kralj Ojdip je rešitev odkril in odgovoril: »To je človek. Kot dojenček se plazi po štirih, kot odrasel hodi po dveh, na stara leta pa potrebuje palico.« Poražena Sfinga se je nato vrgla v prepad.

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si

Jasmina Zupanc, univ. dipl. slov.



    Predstavitvene informacije

    Komentarji:

    Predstavitvene informacije

    Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


    Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij