SLOVENŠČINA

Jezikovni nasveti: Poslušamo fuzbal

Ob spremljanju prenosov tekem evropskega nogometnega prvenstva ima jezikoslovec lep vpogled v bogastvo športnega žargona.
Fotografija: Medtem ko narašča napetost v kazenskem prostoru, nekateri razmišljamo tudi o jeziku. FOTO: Thilo Schmuelgen/Reuters
Odpri galerijo
Medtem ko narašča napetost v kazenskem prostoru, nekateri razmišljamo tudi o jeziku. FOTO: Thilo Schmuelgen/Reuters

Nogomet imam od nekdaj v spominu. Rišem ob klubski mizi v dnevni sobi, odrasli pa so pozabili, da še nisem šla spat.

Pojdimo kar k zmagi, saj zato se podijo za žogo na zelenici. Ni pravilno, kar vse pogosteje slišimo: To so tekme, ki jih morajo zmagati. Res je, da poznamo starinsko rabo zmagati jezo, ki ima pomen 'premagati', a to ni ustrezno za naš primer (zmagati tekmo). Tudi naslednji primer iz Pravopisa ni tisti, ki ga iščemo: Pijača ga je zmagala (opil se je). Kaj prevlada koga, se namreč vprašamo. Pravilno je reči: To so tekme, na katerih morajo zmagati.

Sinonimov za zmago je veliko, a odnesti prvo mesto ni pravilno, kljub temu da je pogosto. Prvo mesto zasedejo, osvojijo. Tudi doseči prvo mesto je preveč skrajšano za knjižni jezik: doseči odlično uvrstitev ali uvrstiti se na prvo mesto. Naslednji so stopnice, stopničke; ko si na najvišji stopnici zmagovalnega odra, ni bil nihče boljši od tebe.

Slišimo pa vse mogoče, a je pol oproščeno, ko gre za evforijo ob odličnem dosežku naših športnikov.

Fuzbal najdemo v SSKJ2, ima oznako pogovorno, obstaja pa tudi kot pridevnik, recimo fuzbal tekma. Izpeljan je seveda tudi fuzbaler. Žogobrcar. Samo kot narečno pa je vpisan pridevnik fusbalski, in to, pozor, s s-jem.

In s kom igra naša reprezentanca? Ne, to ni pravo vprašanje, ker igra proti nekomu, ne s kom. Tako tudi ne igra tekme, ampak nas čaka tekma proti nekomu, nastopala bo proti nekomu ali pa nastopila. S tem, da sta moštvi igrali neodločeno, je vse v redu. Ne igra pa finala, ampak nastopa, tekmuje v finalu. Enako sodnik ne sodi finala, temveč v finalu. Glede na vsesplošno razširjenost te rabe ni več daleč dan, ko se bodo te zveze znašle v priročnikih. Za zdaj velja Pravopis.

V športu veljajo pravila, in kdor jih krši, naredi – favl! Ja, ta beseda je v Pravopisu, razložena je kot 'prekršek, prestopek'. Še več, tudi glagol najdemo, favlirati, 'nedovoljeno ovirati'. Nihče se ob igrišču ali pred zaslonom ne dere razburjeno: Prekršek!, ampak se vsi držijo za glavo: Favl, a je sodnik slep?!

Lahko bi vpisali tudi pofavlan, ki je v govoru živ pridevnik, a na TV slišimo, da je bil nad igralcem storjen prekršek, da je pod prekrškom. Zanimivo, da se v tem primeru kar ne uveljavi jezikovna varčnost in komentatorji raje uporabljajo daljšo različico. Favl je res … grda beseda, če sem lahko iskrena. Prevzeta je iz nemščine ali angleščine, foul, posamostaljeni pridevnik ima pomen 'nepošten, protizakonit, umazan, gnil, pokvarjen'. Mogoče kdaj napišemo kaj o lepih in grdih besedah …

No, seveda sem s postavljanjem veliko vprašanj sčasoma izvedela kar veliko o fuzbalu, tudi kaj je ofsajd. Nevtralna različica je nedovoljeni položaj, v eni besedi prehitek, piše v Pravopisu. Hja, nekako se ni prijel.

Medtem ko narašča napetost v kazenskem prostoru, nekateri razmišljamo tudi o jeziku.

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si.

Moni Malovrh, univ. dipl. slov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije