Jezikovni nasveti: Stanje na terenu
Slovenščina je res težka, če sklepamo po stanju na terenu. Ima polno pravil in izjem. Ampak vseeno se vse večkrat vprašam, ali ni mogoče v 16 letih izobraževanja, kolikor jih ima za sabo denimo učitelj, osvojiti pravila za zapisovanje praznikov. Spet je bilo novo leto z veliko začetnico v komunikaciji s šolo. Predlagam uvedbo predmeta uporabna slovenščina v vseh letih vse do diplome.
In ker je ponavljanje mati znanja, je tu pregled mojih jezikovnih nasvetov v letu 2024.
O padavinah je bil govor januarja. Tudi to zimo nimamo snega. Bo pa kdaj ploha, gotovo, nenadoma in brez opozorila ter na kratko, četudi ni vročine – namreč tista, ki so se je domislili v gostilni ob Rovščici, da v kuhinji zajamejo sapo med lupljenjem in čiščenjem, ribanjem, sekljanjem ter trčijo in izpijejo na dušek.
Sestavek o aferi bi lahko nastal tudi danes, februarja je bila aktualna afera Sodna palača oziroma Litijska, zdaj so vroča tema številne nepravilnosti na Centru za zaščito in varovanje.
O denarju se ni bilo težko razpisati. Še vedno ga nekateri z lopato mečejo skozi okno, drugi komaj napraskajo za čez mesec, tretji pa ga trikrat obrnemo. In, ja, ni vse v denarju.
Kako v slovenščini, v kateri prevladuje moški spol, razmišljati o nebinarni osebi, ki se ne identificira ne kot ženska ne kot moški, ampak s spolom, ki presega biološki spol? Našteli smo jezikovne možnosti, s katerimi se izraža.
Sledila je poglobitev v sklanjanje športnih klubov, saj so tudi športni navdušenci občutljivi za jezik, in to ne samo, ko igra njihov klub. Izteklo se je v subjektivnost v navodilu na Jezikovni svetovalnici: sklanjamo tako, kakor dojemamo, občutimo sestavine. Glede na to lahko upravičimo katero koli izbiro. Le bodimo dosledni. Tudi o članih teh ekip in glasbenih zasedb smo se spraševali, omenili smo Maverickse in Rolling Stonese.
Pri poslušanju fuzbala je pol oproščeno, ko gre za evforijo ob dosežku naših športnikov. A ne igrajo z nasprotnikom, ampak proti njemu, ne igrajo tekme, ampak jih čaka tekma, sodnik ne sodi finala, temveč v finalu. Se zdi picajzlasto (ki se zelo natančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi, pretirava v zahtevah po natančnosti sploh), morda bo kdaj celo v priročnikih, a jezikoslovci to dojemamo kot šlamparijo.
Potem smo malo vandrali po svetu in imenovali državljane, kar sploh ni enostavno, ker bi po zdravi pameti lahko bil Bangladešan, pa ga ni v Pravopisu. Kotiček pa je sprožila beseda Ivorec, komentator je tako imenoval državljana Slonokoščene obale. Sprehodili smo se še po Sloveniji, po krajih s sestavino Sveti v vseh različicah, ter vzdihovali pod Poncami.
Še vedno se poskušamo navzeti šampionske miselnosti in namesto mašil govoriti ja, kot smo opazili pri Pogačarju, Rogliču, Zajcu … Tako da, ja, gremo naprej. K novim zmagam.
Pa srečno v novem letu. Pravilno napisana voščila sprejemamo na lektura@slovenskenovice.si.
Moni Malovrh, univ. dipl. slov.