Jezikovni nasveti: Transsaturnovci in minineptuni

Med prebiranjem astrovsebin včasih naletimo na izraze, za katere ne vemo, kaj točno pomenijo, s tem pa ne moremo biti niti prepričani, ali jih pišemo z malo ali veliko začetnico. Poglejmo jih nekaj.

Če si nas večina zna prestavljati, kaj je lunin mrk (gre za pojav, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini, svetloba pa se od Lune ne more odbijati, ker je v senci Zemlje), pa so redki, ki znajo pojasniti termin lunin vozel. Astronomsko gledano sta severni in južni lunin vozel presečišči ravnine, po kateri kroži Luna, in ravnine ekliptike, ki gre skozi središče Sonca in na kateri je Zemeljska orbita. Vozla si ostajata ves čas diametralno nasprotna, in ko Zemlja potuje okoli Sonca, potuje z njo tudi os med vozloma. V SP in SSKJ2 je lunin mrk (z malo), luninih vozlov sploh ni, a po analogiji tudi severni in južni lunin vozel pišemo z malo začetnico.

Glede zapisa omenjenih nebesnih teles Jezikovna svetovalnica loči pisanje z malo (Če gledamo na sonce, zvezde, luno kot na del »obdajajoče nas stvarnosti«, kot je zapisano v Slovenskem pravopisu 2001 v členu 141) in veliko (Če jih opisujemo kot planete, nebesna telesa, uporabljamo veliko začetnico. Tako je tudi s pridevniki.). Iz tega izhaja zapis z veliko začetnico in raba svojilnega pridevnika: Sončeve pege, Jupitrove lune.

Dodajmo, da SP 2001 v slovarskem delu opozarja, da je namesto zveze s svojilnim pridevnikom (Sončev mrk) primerneje uporabljati zvezo z vrstnim pridevnikom: sončni mrk.

Kdo ali kaj je trans(s)aturnovec? To so planeti, ki so bolj oddaljeni od Sonca kot Saturn, to so Uran, Neptun, Pluton. V SP in SSKJ te iztočnice ni, je pa tránsurán (tráns.. predp. obr.) in tudi transsibirski v smislu čez, skozi. Pišemo torej transsaturnovec.

Kako pa je s poimenovanjem vrste eksoplaneta po dejanskem planetu, glede na velikost? Pri t. i. zunajosončnih planetih (= eksoplanetih), med katere prištevamo superzemlje in minineptune, gre za vrstni poimenovanji zunajosončnih planetov in ju pišemo z malo začetnico. Podobno velja za planete, imenovane minineptuni ali plinski pritlikavci, ki so po sestavi podobni planetoma Uranu in Neptunu v našem sončnem sistemu, vendar z manjšo maso.

Ko govorimo o astrovsebinah, ne moremo mimo astroloških znamenj; gre za drugotna poimenovanja, nastala z apelativizacijo (= prehod lastnega imena med občnoimenska poimenovanja). Astrologi se ravnajo po razmerjih na Sončevi navidezni poti mimo ozvezdij živalskega pasu ali zodiaka; če napišemo, da je bilo ob rojstvu neke osebe Sonce v ozvezdju Bika, je pravilno pisati veliko začetnico, saj govorimo o ozvezdju, ki sodi med zemljepisna imena, če pa govorimo o horoskopskem znaku, uporabimo malo začetnico.

Kot vidimo, je zbira male/velike začetnice velikokrat odvisna od konteksta, a položaj zvezd naj ne vpliva na odločitev, da nam ob morebitni dilemi ne bi pisali na lektura@slovenskenovice.si.
​Anka Adamič, prof. slov.