Jezikovni nasveti: Uporaba členka ja
Členek ja je pogovorna različica knjižnega da, z njima izražamo soglašanje s povedanim oziroma pritrdilno odgovarjamo na vprašanje. Kadar se ne strinjamo, uporabimo ta drugi členek. Pri nas doma je ne tudi jou, in sicer zelo odločen ne. Jou smo zapisali, kot se izgovori, ga pa ne najdemo v slovarjih. Tam je samo medmet jov, ki izraža stokanje.
Zdi pa se, da je ja dobil še novo rabo. Že nekaj časa ga opažamo v besednjaku uspešnih slovenskih športnikov, in gotovo je tudi vam padel v ušesa, saj pogosto poslušamo izjave Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Timija Zajca … In veseli smo jih, čestitke vsem!
Kot rečeno je vsem skupen členek ja. Poglejmo si primere. Pogačar po zadnji zmagi, četrti po Lombardiji: »Sem ponosen na vse, kako se je vse skupaj odvijalo čez sezono z ekipo, in, ja, to vzdušje pripomore k temu, da je človek srečen, in to najbolj šteje.« Roglič, ko je postal svetovni prvak v kronometru: »Kako se stvari obrnejo, če, ja, v bistvu verjameš in pridno delaš, ja, tako da, ja, sem izjemno vesel. Sam rečem vedno zase, da nisem, ja, ravno specialist za kronometer, ampak, ja, lahko naredim tudi dober kronometer.« Skakalec Zajc po prvem mestu v tekmi dvojic z Domnom Prevcem: »Ja, za nami je ena zelo lepa tekma, in, ja, mislim, da sva z Domnom danes pokazala, da nama super leti, in, ja, mislim, da sva kar zasluženo zmagala.«
Pomislili smo, da je pozitivizem, ki ga vsebuje ta pritrdilnica, gotovo tudi značajska lastnost šampionov. Če razmišljaš pozitivno, če izrekaš ja namesto ne ali namesto polglasnika ǝ oziroma hm, te to gotovo usmeri k uspehu. Izjave omenjenih prvakov so še vedno polne a-jev in ǝ-jev, ko iščejo prave besede, a nič zato, ja-ji so njihov prepoznavni znak.
Z doseganjem odličnosti na vseh področjih življenja oziroma s procesom osebnostne rasti se strokovnjaki v resnici ukvarjajo že dolgo, v 70. letih prejšnjega stoletja je tej tehniki dal ime dr. Richard Bandler, to je NLP – nevrolingvistično programiranje. Z njim vplivamo na delovanje možganov prek verbalne in neverbalne komunikacije. Zdi se, da učinkovito. Vrhunske športnike gotovo žene zavestno prizadevanje za to, da postanejo najboljša različica sebe, in zavedajo se, kakšna je moč misli, ki odločilno vplivajo na njihovo vedenje, s tem pa na izkušnje in rezultate v njihovem življenju. In to prihaja iz njih, najbrž jim ni treba na delavnice.
Verjamemo, da se kali še veliko vrhunskih športnikov, ki si pritrjujejo na poti k uspehu, in da bomo slišali še veliko njihovih izjav. Tako da, ja, ni vrag, da se ne bo v slovarjih še razširil opis rabe členka ja.
In, ja, pišite nam na lektura@slovenskenovice.si.
Moni Malovrh, univ. dipl. slov.
